Pri vsakdanji rabi slovenskega jezika se kar pogosto znajdemo v zagati – je beseda ali besedna zveza, ki jo pogosto uporabljamo, v resnici pravilna ali pa je morda le tako široko uporabljana, da nam zato zveni pravilno? V govorni komunikaciji in tudi v kakšnih bolj neformalnih pisnih sporočilih je to morda resda manj pomembno, v kakšnem bolj uradnem dokumentu pa je vsekakor prav, da stvari zapišemo pravilno. Katere so torej tiste dileme, s katerimi se najpogosteje srečujemo, in – še pomembneje – katere so tiste pravilne oblike zapisa, ki bi si jih morali zapomniti?
Začnimo kar z naslovnim primerom: ali rajši date ali daste?
Morda boste presenečeni, vendar je pravilna oblika zapisa prav oblika »daste« – čeravno vam morda zveni nekoliko narečno obarvano. »Daste« namreč zveni kot nekaj, kar bi lahko slišali na Primorskem, kajne? No, pa temu ni tako, »daste« je namreč pravilna oblika, »date« pa žal ne, čeprav vam morda zveni bolj pravilno.
Kaj pa naslednji primer – ali jeste ali jete?
V tem primeru je zmede precej manj, kajne? Beseda »jeste« je seveda pravilna oblika, čeprav se zelo pogosto uporablja tudi beseda »jete«, ki je priljubljen predvsem v številnih narečjih. Uganete, katerih? Tam boste pogosto slišali tudi besedo »jeta« namesto »jesta«.
Kaj pa vi – veste ali vete?
Še en podoben primer, v katerem verjetno ne bo prevelike zadrege izbrati pravilno obliko. Čeprav v nekaterih narečjih pogosto slišimo obliko »vete«, pa je pravilna izbira seveda beseda »veste«. Seveda to pomeni, da enako velja tudi v dvojini: pravilno je »vesta« in ne »veta«.
Kam pa greste – ali morda grete?
Tudi v tem primeru vas bo večina z lahkoto ugotovila, katera oblika je bolj pravilna. Čeravno pogosto slišimo tudi obliko »grete«, pa je prava izbira beseda »greste«. Enako velja za dvojino: prav bo, da rečete »gresta«, ne pa »greta«.
Boste ali bote?
Zdaj že dobro veste, katera izbira je pravilna, kajne? Seveda, pravilno rečemo »boste«, ne pa »bote«, čeprav je tudi ta izraz v pogovornem jeziku zelo uveljavljen. Tako je pravilno tudi »bosta«, ne pa »bota«.
Torej je vedno bolje, da uporabimo en s več kot manj?
No, zgornji primeri morda res kažejo, da je dodajanje črke s vedno pravilna izbira, če smo kdaj v dvomih. A to seveda ne drži v vseh primerih. Poglejmo recimo primer »imate«, ki je pravilna oblika, v pogovornem jeziku pa pogosto slišimo tudi obliko »imaste«, ki seveda ni pravilna.
Kaj pa bodo ali bojo?
Še ena dilema, s katero se zelo pogosto srečamo: kakšen je pravilen zapis teh glagolov v tretji osebi množine? Čeravno se izrazi »bojo«, »grejo« in »jejo« slišijo zelo pogosto in so zelo priljubljeni pri rabi v praksi, pa je bolj pravilna in knjižna oblika »bodo«, »gredo« in »jedo«. Seveda pa je pomembno poudariti, da tudi prva oblika ni napačna in da sta obe obliki v nekaterih pogledih izenačeni – le ko govorimo o zbornem jeziku, je oblika z »-do« boljša izbira.
