Ste nas že obiskali na družabnih omrežjih?
»Če te ni na Facebooku, ne obstajaš,« radi rečejo. Tam boste našli tudi nas! Vabljeni v našo virtualno skupnost, ki jo najdete na www.facebook.com/AdriatIQa. Ponujamo vam sveže in koristne informacije, pa tudi vsebine za sprostitev in zabavo. Med drugim boste na naši strani našli informacije v zvezi z jeziki, prevodi, slovarji in podobno. Veseli bomo, če se nam boste pridružili in z nami komunicirali tudi na bolj sodoben način, ki povrhu vsega niti ni nujno posloven.
(vir: www.wikimedia.org)
8. marec je dan žena, 10. marec pa dan mučenikov
Drage dame, čestitke ob prazniku, 8. marcu!
Pri nas pa nismo pozabili niti na mučenike – spoštovani moški, tudi vam čestitke ob prazniku, ki vam je namenjen!
Iz naše strani pa drobno presenečenje: vsem prevajalkam in prevajalcem, ki se nam boste na novo pridružili na naši facebook strani do nedelje, 9. marca, bomo po pošti poslali darilce. Lepo praznujte in še enkrat vabljeni, da se nam pridružite na naši facebook strani.
(vir: www.collegemagazine.com)
Zapletanje jezika po slovensko
Ker smo 21. februarja obeleževali svetovni dan materinščine, tokrat nekaj zanimivosti o našem maternem jeziku. Izbrskali smo najdaljše slovenske besede, tudi take brez samoglasnikov. Veste, katere slovenske besede so najdaljše?
Slovar slovenskega knjižnega jezika razkriva, da je najdaljša slovenska beseda pridevnik s 26 črkami dialéktičnomaterialístičen, ki pomeni nanašajoč se na dialektični materializem. Le črko manj kot jih ima slovenska abeceda, pa imajo besede buržoaznonacionalističen, starocerkvenoslovanščina in vsezaverodomcesarjevstvo.
Daljše besede lahko dobimo z zlaganjem števnikov, na primer: tisočosemstosedemindevetdesetletnica rojstva. Dolg pa bi bil tudi prevod najdaljše angleške besede pneumonultramicroscopicsilicovulcanoconiosis- pnevmonultramikroskopiksilikovulkanokonioza, ki je sestavljena iz kar 43 črk.
Kaj pa najdaljša slovenska beseda brez samoglasnikov? To je, s šestimi soglasniki, beseda vzbrst. Obstajajo pa tudi besede s petimi soglasniki, to so zvrst, čvrst in čmrlj.
Za zabavo lahko poiščete najdaljšo slovensko besedo, v kateri se vsaka črka pojavi le enkrat. Mi smo našli besedo puškomitraljez, ki ima 14 črk in nobena se ne ponovi. Če najdete daljšo, nam sporočite (na jobs@adriatiqa.com).
Kam po informacije, ko slovarji niso dovolj?
Kljub temu, da ste s knjižno slovenščino redno v stiku, so slovarji verjetno vseeno vaši dobri prijatelji. Včasih pa niti stari dobri slovarji niso dovolj. Takrat vam na pomoč priskočijo spletni jezikovni korpusi. Med najbolj znanimi in razširjenimi sta FidaPLUS in GigaFida.
FidaPLUS je referenčni korpus slovenskega jezika. Je obsežna elektronska besedilna zbirka, ki obsega vzorčni delež besedil slovenskega jezika. Njen osnovni namen je temeljit vpogled v jezik na najrazličnejših ravneh in področjih. Omogoča natančno raziskovanje slovenskega jezika, kot se je pojavljal v besedilih, objavljenih od leta 1990 do 2006.
GigaFida daje odgovore na posamezne sprotne poizvedbe, hkrati pa tudi podatke o celotni podobi slovenščine. Je nadgradnja FidePLUS.
Registracija je brezplačna, korpusa pa prinašata nov način vpogleda v jezik, ki ga definitivno priporočamo tudi vam.
Korpusi so v veliko pomoč tudi prevajalcem, saj boste s pomočjo teh orodij lahko preverili pristnost in ustreznost prevoda. Korpusi naj bi sicer odražali stanje določenega jezika ali podjezika v danem času in prostoru.
Za prevajalce so posebej zanimivi vzporedni korpusi, ki vsebujejo poravnane stavke izvirnika in njegovega prevoda v enega ali več jezikov. Eden takih je Evrokorpus. Angleško-slovenski korpus je bil že pred več kot desetimi leti narejen iz pomnilnikov prevodov, ki so nastali v Sektorju za prevajanje Službe Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve z uporabo Tradosovega prevajalskega pripomočka Translator´s Workbench. V zadnjih letih so se razvili še francosko-slovenski, nemško-slovenski, italijansko-slovenski in špansko-slovenski korpus. Zbirka Evrokorpus je nastala, da bi zagotovili čim bolj poenoteno uporabo izrazja pri pripravi slovenske različice pravnih aktov EU, prevodih slovenskih predpisov ter v drugih dokumentih in prevodih.
Tokrat vam torej ponujamo tri povezave, za katere priporočamo, da najdejo mesto med vašimi spletnimi zavihki:
www.evroterm.gov.si/evrokorpus/
(vir: www.isjfr.zrc-sazu.si)
Zapletanje jezika po slovensko
Ker smo 21. februarja obeleževali svetovni dan materinščine, tokrat nekaj zanimivosti o našem maternem jeziku. Izbrskali smo najdaljše slovenske besede, tudi take brez samoglasnikov. Veste, katere slovenske besede so najdaljše?
Slovar slovenskega knjižnega jezika razkriva, da je najdaljša slovenska beseda pridevnik s 26 črkami dialéktičnomaterialístičen, ki pomeni nanašajoč se na dialektični materializem. Le črko manj kot jih ima slovenska abeceda, pa imajo besede buržoaznonacionalističen, starocerkvenoslovanščina in vsezaverodomcesarjevstvo.
Daljše besede lahko dobimo z zlaganjem števnikov, na primer: tisočosemstosedemindevetdesetletnica rojstva. Dolg pa bi bil tudi prevod najdaljše angleške besede pneumonultramicroscopicsilicovulcanoconiosis- pnevmonultramikroskopiksilikovulkanokonioza, ki je sestavljena iz kar 43 črk.
Kaj pa najdaljša slovenska beseda brez samoglasnikov? To je, s šestimi soglasniki, beseda vzbrst. Obstajajo pa tudi besede s petimi soglasniki, to so zvrst, čvrst in čmrlj.
Za zabavo lahko poiščete najdaljšo slovensko besedo, v kateri se vsaka črka pojavi le enkrat. Mi smo našli besedo puškomitraljez, ki ima 14 črk in nobena se ne ponovi. Če najdete daljšo, nam sporočite (na jobs@adriatiqa.com).
Kam po informacije, ko slovarji niso dovolj?
Kljub temu, da ste s knjižno slovenščino redno v stiku, so slovarji verjetno vseeno vaši dobri prijatelji. Včasih pa niti stari dobri slovarji niso dovolj. Takrat vam na pomoč priskočijo spletni jezikovni korpusi. Med najbolj znanimi in razširjenimi sta FidaPLUS in GigaFida.
FidaPLUS je referenčni korpus slovenskega jezika. Je obsežna elektronska besedilna zbirka, ki obsega vzorčni delež besedil slovenskega jezika. Njen osnovni namen je temeljit vpogled v jezik na najrazličnejših ravneh in področjih. Omogoča natančno raziskovanje slovenskega jezika, kot se je pojavljal v besedilih, objavljenih od leta 1990 do 2006.
GigaFida daje odgovore na posamezne sprotne poizvedbe, hkrati pa tudi podatke o celotni podobi slovenščine. Je nadgradnja FidePLUS.
Registracija je brezplačna, korpusa pa prinašata nov način vpogleda v jezik, ki ga definitivno priporočamo tudi vam.
Korpusi so v veliko pomoč tudi prevajalcem, saj boste s pomočjo teh orodij lahko preverili pristnost in ustreznost prevoda. Korpusi naj bi sicer odražali stanje določenega jezika ali podjezika v danem času in prostoru.
Za prevajalce so posebej zanimivi vzporedni korpusi, ki vsebujejo poravnane stavke izvirnika in njegovega prevoda v enega ali več jezikov. Eden takih je Evrokorpus . Angleško-slovenski korpus je bil že pred več kot desetimi leti narejen iz pomnilnikov prevodov, ki so nastali v Sektorju za prevajanje Službe Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve z uporabo Tradosovega prevajalskega pripomočka Translator´s Workbench. V zadnjih letih so se razvili še francosko-slovenski, nemško-slovenski, italijansko-slovenski in špansko-slovenski korpus. Zbirka Evrokorpus je nastala, da bi zagotovili čim bolj poenoteno uporabo izrazja pri pripravi slovenske različice pravnih aktov EU, prevodih slovenskih predpisov ter v drugih dokumentih in prevodih.
Tokrat vam torej ponujamo tri povezave, za katere priporočamo, da najdejo mesto med vašimi spletnimi zavihki:
www.evroterm.gov.si/evrokorpus/
(vir: www.isjfr.zrc-sazu.si)
Posladkajmo se s pomarančnimi kroglicami
V januarju se je naši ekipi pridružila študentka Martina. Za dober začetek na novem delovnem mestu nas je pogostila z nekoliko drugačnimi rumovimi oziroma kokosovimi kroglicami, ki ne vsebujejo ne ruma in ne kokosa 😉 Ker so nam bile njene pomarančne kroglice všeč, smo se odločili, da recept delimo tudi z vami. Poleg tega so tako enostavne za pripravo, da bi z njimi morda moški lahko presenetili svoje drage ob bližajočem se dnevu žena.
Potrebujete:
300 g zmletih piškotov
150 ml pomarančnega soka
1 vanilin sladkor
2 veliki žlici marelične marmelade
2 žlici kakava
1 žlico medu
malo naribane pomarančne lupinice
Priprava pa je res preprosta. Vse sestavine zmešamo, da se dobro prepojijo, nato pa zmes za pol ure postavimo v hladilnik. Kasneje iz mase oblikujemo kroglice poljubne velikosti in jih povaljamo v mletih orehih ali lešnikih, kakavu ali kar kokosu, da bodo najbolj podobne originalnim kroglicam.
Nato pa le še uživate. In nikar ne pozabite sladkih užitkov deliti tudi s svojimi bližnjimi.
(foto: Luka Hudobivnik)