Voščite velikonočne praznike v več jezikih


Pred nami je velika noč. Mirne, blagoslovljene ali vesele praznike si bomo zaželeli. Ob tem pa ne pozabite, da se velika noč, po pravopisnih pravilih, piše z malo začetnico. Ko boste voščili poslovnim partnerjem v tujini, pa vam bo najbrž prav prišel tudi spodnji seznam voščil v nekaterih tujih jezikih.

Vesele velikonočne praznike!
ANGLEŠKO Happy Easter!
NEMŠKO Frohe Ostern!
FRANCOSKO Joyeuses Pâgues!
ITALIJANSKO Buona Pasqua!
HRVAŠKO Sretan Uskrs!
ČEŠKO Veselé Velikonoce!
SLOVAŠKO Veselé prežitie Vel´konočných sviatkov!
MADŽARSKO Áldott Húsvétot kívánok!

 

Voščila še v številnih drugih jezikih pa lahko poiščete tukaj.

 

Velika noč v narečjih in tujih jezikih

Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik. Tisti, ki ne praznujejo krščanskih praznikov, pa se v tem času predvsem veselijo prostega delovnega dne, ki ga prinaša velikonočni ponedeljek. Mi smo v teh dneh pred praznikom za vas zbrali nekaj zanimivosti.

Evropski jeziki so za poimenovanje tega praznika večinoma prevzeli staro hebrejsko ime pasha, kar pomeni obed ali jagnje: francosko Paques, holandsko Paach, italijansko Pasqua, grško Pasha ali Lampri, rusko Pasha, hrvaško in srbsko pa Uskrs (kar pomeni vstajenje) in češko velikonoce (kar je najbolj podobno našemu poimenovanju). Slovensko narečno veliki noči rečemo tudi vuzam ali vezom (izraza uporabljajo v Beli Krajini), v Prlekiji tudi vüzen in vazem v Istri.

Praznovanje velike noči se sicer začenja že teden prej s cvetno nedeljo. Takrat verniki v cerkev prinašajo zelenje in butaro. Za butaro pa v slovenskih narečjih obstaja ogromno besed: v Prekmurju butari rečejo presnec, v okolici Šoštanja vejnik, pri Slovenj Gradcu in v Dravski dolini snop, na Kobanskem pregelj, od Laškega do Zidanega mosta pa rep. V Savinjski dolini butari rečejo pušeljc in leseni žegen, na Ljubnem ob Savinji potica, na Koroškem prestapraselj, prenteljcvetovec ali cvetnik. Na Gorenjskem večinoma butaro poznajo kot begánico, v Bohinju ji rečejo hbánca, v Kranjski Gori pa prakelj. Na Dolenjskem rečejo leseni oziroma kravji žegen, v Beli Krajini pa drenek. Na Krasu in Goriškem butari rečejo vejafašbreme ali vivnik (vejnik), na Štajerskem snoppresmec ali pegelj.

butarica

Slovenci imamo različna poimenovanja za velikonočna jajca. Večinoma jim rečemo pirhi. Ta beseda pa tudi ponazarja, da so bila prvotna barvana jajca rdeče barve. Izraz pirh je namreč soroden z izrazom piros, kar v madžarščini pomeni rdečo barvo, v grščini ogenj, češka beseda pyrěti pa pomeni pordeti. V Prekmurju pirhom rečejo remenice, kar izhaja iz besede rúmen, to pa v prekmurskem narečju pomeni rdeč. Med najlepša velikonočna jajca v Evropi pa spadajo belokranjske pisanke ali pisanice.

velika noc1

This website uses only cookies essential for the functionality of the website and traffic analysis. Cookies also enable plug-ins and improve the user experience. By using this website you agree to our use of cookies.
More on cookies...

This website uses only cookies essential for the functionality of the website and traffic analysis. Cookies also enable plug-ins and improve the user experience. By using this website you agree to our use of cookies.

What are cookies?

Excerpt from the Wikipedia encyclopedia: »A cookie is a small piece of data sent from a website and stored in a user's web browser while a user is browsing a website. When the user browses the same website in the future, the data stored in the cookie is sent back to the website by the browser to notify the website of the user's previous activity. Cookies were designed to be a reliable mechanism for websites to remember the state of the website or activity the user had taken in the past. ...« Continue reading on the following link: to Wikipedia

This web site uses the following cookies:

This web site and the data collected is operated by:
ATE Globalis d.o.o., Stegne 7, 1000 Ljubljana, Slovenia, Authorized representative: Anita Hostnik, ID: SI636643017

Cancel your consent to our use of cookies
Close