{"id":285,"date":"2012-11-28T12:37:15","date_gmt":"2012-11-28T11:37:15","guid":{"rendered":"http:\/\/adriatiqa598432.infonova.si\/?page_id=285"},"modified":"2022-08-22T10:14:25","modified_gmt":"2022-08-22T08:14:25","slug":"minuta-za-jezik","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/o-nas\/minuta-za-jezik\/","title":{"rendered":"Minuta za jezik"},"content":{"rendered":"<div class=\"wpb-content-wrapper\"><p>[vc_row][vc_column][vc_toggle title=&#8221;Pi\u0161emo praznike z malo ali veliko za\u010detnico?&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]<\/p>\n<p>Pravilo Slovenskega pravopisa pravi, da se imena praznikov pi\u0161e <strong>z malo za\u010detnico<\/strong>, razen \u010de so izpeljana iz osebnih imen. Tak\u0161na sta na primer <i>Marijino vnebovzetje<\/i> in <i>Pre\u0161ernov dan<\/i>.<\/p>\n<p>Vsa ostala imena praznikov se torej pi\u0161ejo z malo za\u010detnico: <strong><i>prvi maj, novo leto, bo\u017ei\u010d, velika no\u010d<\/i><\/strong><b><i>.<\/i><\/b><\/p>\n<p>Z malo za\u010detnico se pi\u0161ejo tudi posebni datumi: <strong><i>valentinovo, gregorjevo, jo\u017eefovo<\/i><\/strong><b><i>.<\/i><\/b><\/p>\n<p>[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;Vezaj ali pomi\u0161ljaj&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]Gotovo ste se \u017ee zna\u0161li v zadregi, ko ni niste bili prepri\u010dani,\u00a0 ali je bil tisti samodejni popravek v urejevalniku besedila pravilen. Vezaj in pomi\u0161ljaj sta si oblikovno sicer zelo podobna (prvi je kraj\u0161a in drugi dalj\u0161a \u010drtica), pa vendar se pomembno razlikujeta tudi v pomenu.<\/p>\n<p>Vezaj je vedno sti\u010dno lo\u010dilo, pomi\u0161ljaj pa je lahko enodelen ali dvodelen, sti\u010dni ali nesti\u010dni.<\/p>\n<p><b>Vezaj<\/b><i> <\/i>uporabimo<i>:<\/i><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 med podrednimi zlo\u017eenkami: <i>12-letnik, C-vitamin<\/i><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri sklanjanju kratic: <i>v LEK-u zaposlujejo, na vrhu EU-ja so se odlo\u010dili<\/i><\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 namesto veznika in v zlo\u017eenih besednih zvezah: <i>angle\u0161ko-slovenski slovar<\/i><\/p>\n<p><b>Dvodelni nesti\u010dni<\/b><i> <\/i>uporabimo, ko namesto z vejico \u017eelimo vrinjeni stavek lo\u010diti s pomi\u0161ljajem: <i>Na mednarodni dan maternega jezika \u2013 razglasil ga je UNESCO \u2013 spodbujamo kulturno in jezikovno raznolikost.<\/i><\/p>\n<p><b>Enodelni nesti\u010dni pomi\u0161ljaj<i> <\/i><\/b>uporabimo, ko \u017eelimo poudariti oziroma lo\u010diti besedo v stavku ali misli dodati pojasnilo: <i>Pomemben del prehrane so tudi \u017eitarice \u2013 ri\u017e, ajdova ka\u0161a, pira.<\/i><\/p>\n<p>Uporabljamo ga za zapis simbola minusa pri matematiki: <i>10 \u2013 8 = 2.<\/i><\/p>\n<p><b>Enodelni sti\u010dni pomi\u0161ljaj<\/b> uporabimo, ko \u017eelimo uporabiti <i>pomen od \u2026 do<\/i>.<\/p>\n<p>Na primer: Ambulanta bo odprta 10.00\u201316.00. Paziti moramo, da ob uporabi enodelnega sti\u010dnega pomi\u0161ljaja ne zapi\u0161emo tudi predloga. Na primer: Ambulanta bo odprta od 10.00\u201316.00. Pravilen zapis je: Ambulanta bo odprta od 10.00 do 16.00.<\/p>\n<p>Enodelni sti\u010dni pomi\u0161ljaj uporabimo tudi za zapis minusa pred temperaturo: <i>\u20132\u00b0C<\/i>[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;Kako sklanjamo mo\u0161ka imena s kon\u010dnico -a&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]<\/p>\n<p>Samostalniki mo\u0161kega spola, ki se v imenovalniku kon\u010dajo na -a, v rodilniku pa na -e (vojvoda \u2013 vojvode, Miha \u2013 Mihe), spadajo v drugo mo\u0161ko sklanjatev. Take samostalnike lahko sklanjamo tudi po prvi mo\u0161ki sklanjatvi. Za pomo\u010d: druga mo\u0161ka sklanjatev ima enake kon\u010dnice kot prva \u017eenska. Tako si lahko pomagamo s sklanjanjem \u017eenskega samostalnika, ki se kon\u010dna z -a (npr. miza).<\/p>\n<p>Primer sklanjanja mo\u0161kega imena Luka:<\/p>\n<p>&#8211; Kdo ali kaj?<i> Luka<\/i><\/p>\n<p>&#8211; Koga ali \u010desa? \u00a0<i>Luke\/Luka<\/i><\/p>\n<p>&#8211; Komu ali \u010demu? <i>Luki\/Luku<\/i><\/p>\n<p>&#8211; Koga ali kaj? <i>Luko\/Luka<\/i><\/p>\n<p>&#8211; Pri kom ali pri \u010dem? <i>pri Luki\/Luku<\/i><\/p>\n<p>&#8211; S kom ali s \u010dim? <i>z Luko\/Lukom<\/i><\/p>\n<p>Izjema pa je tvorba <b>svojilnega pridevnika<\/b>, ki ga tvorimo izklju\u010dno po mo\u0161ki obliki. Torej <i>vojvodov<\/i><i>, Mihov<\/i>, in ne vojvodin, Mihin. Paziti moramo tudi, da v mo\u0161ke samostalnike, ki se v istem besedilu pojavljajo v razli\u010dnih sklonih, dosledno sklanjamo po isti sklanjatvi.<\/p>\n<p>[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;Kdaj je pika nujna in kdaj je odve\u010d&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]<\/p>\n<p><strong>Pike ne pi\u0161emo samo na koncu samostojnih ali zlo\u017eenih povedi, ampak tudi v nekaterih drugih primerih. In kje je ne smemo pozabiti, kje pa je pika odve\u010d?<\/strong><\/p>\n<p>Poleg povedi piko pi\u0161emo \u0161e:<\/p>\n<ul>\n<li>za okraj\u0161avami posameznih besed, kot so t.i. (tako imenovani), itd. (in tako dalje), dr. (doktor);<\/li>\n<li>za \u0161tevilkami, kadar zaznamujemo vrstilne \u0161tevnike:\u00a0 v 90. letih, 11. 1. 2013, ob 8.15;<\/li>\n<li>med deli \u0161tevilk, ki lo\u010dijo enote razli\u010dnih stopenj ali kot znak za mno\u017eenje: 135.400, 5 . 4 = 20.<\/li>\n<\/ul>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Pike pa ne pi\u0161emo pri:<\/p>\n<ul>\n<li>kraticah za razli\u010dne simbole, kot za mere, ute\u017ei, denar, kemi\u010dne spojine;<\/li>\n<li>glavnih \u0161tevnikih (50, 60, 30);<\/li>\n<li>naslovi \u010dlankov, knjig, napisi na stavbah;<\/li>\n<li>naslovne strani knjig, revij,\u2026<\/li>\n<li>podpisi v dopisih;<\/li>\n<\/ul>\n<p>napisi pod slikami, fotografijami.<\/p>\n<p>[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;S\/z in k\/h \u2013 kako \u017ee gre?&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]<\/p>\n<div>\n<p><strong>Ob\u010dasna ponovitev slovnice ni \u0161e nikomur \u0161kodila. Tokrat smo za vas pripravili kratek osve\u017eitveni te\u010daj za pravilen zapis predlogov s\/z in k\/h. <\/strong><\/p>\n<div>\n<p>Pri izbiri pravilnega predloga je pomemben zapis slede\u010de besede in ne njena izgovarjava, pri branju pa se razli\u010dica predloga prilagodi izgovarjavi slede\u010de besede. Primer prilagoditve je na primer beseda <em>z Zoisom<\/em>, prebere pa se <em>s cojzom<\/em>. Pred \u0161tevilkami pa je potrebno upo\u0161tevati izgovarjavo \u0161tevilke.<\/p>\n<h3><em>s<\/em>\/<em>z<\/em><\/h3>\n<p>Predlog <em>s<\/em> je pred nezvene\u010dimi nezvo\u010dniki. Ti so: <em>c \u010d f h k p s \u0161 t<\/em>. Najla\u017ee si jih zapomnimo s stavkom \u201c<strong>T<\/strong>a <strong>s<\/strong>u<strong>h<\/strong>i <strong>\u0161k<\/strong>a<strong>f<\/strong>e<strong>c<\/strong> <strong>p<\/strong>u<strong>\u0161\u010d<\/strong>a.\u201d Odmislimo vse samoglasnike in ostanejo le nezvene\u010di nezvo\u010dniki. Pred vsemi drugimi \u010drkami je predlog <em>z<\/em>.<\/p>\n<h3><em>k<\/em>\/<em>h<\/em><\/h3>\n<p>Predlog <em>h<\/em> pi\u0161emo pred besedami, ki se za\u010dnejo s \u010drkama <em>k<\/em> in <em>g<\/em> (<em>h kova\u010du, h godu<\/em>). Pred vsemi drugimi \u010drkami je predlog <em>k<\/em>.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n<p>[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;Zapis \u0161tevil z besedo&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]<\/p>\n<div>\n<p><strong>Pri zapisu \u0161tevil si moramo zapomniti nekaj enostavnih pravil glede pisanja skupaj ali narazen. <\/strong><\/p>\n<p>Nekaj enostavnih pravil pri zapisu \u0161tevil z besedo:<\/p>\n<p>Skupaj pi\u0161emo:<\/p>\n<ul>\n<li>Glavne \u0161tevnike do sto: dvanajst, dvajset, petinpetdeset, osemindevetdeset.<\/li>\n<li>Stotice: tristo, sedemsto<\/li>\n<li>Vrstilne, lo\u010dilne in mno\u017eilne \u0161tevnike: dvaindvajseti, stotrinajsti, pettiso\u010di<\/li>\n<\/ul>\n<p>Narazen pi\u0161emo:<\/p>\n<ul>\n<li>Glavne \u0161tevnike: sto \u0161estindvajset, deset milijonov<\/li>\n<\/ul>\n<\/div>\n<p>[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;Tudi pred \u201din\u201d stoji vejica&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]<\/p>\n<div id=\"post-199\">\n<p><strong>Vejica, to zahtevno lo\u010dilo, ki nam velikokrat prina\u0161a kar nekaj slovni\u010dnih preglavic. Kljub temu je ne smemo zanemariti, saj pomaga pravilno raz\u010dleniti poved na posamezne dele. \u010ce ste se v osnovni \u0161oli u\u010dili, da pred \u00bbki, ko, ker, da, \u010de vejica ska\u010de\u00ab, in da je pred veznikom \u00bbin\u00ab nikakor ne smemo postaviti, imamo za vas novo pravilo.<\/strong><\/p>\n<div>\n<p>Vejica pogosto stoji tudi pred veznikom \u00bbin\u00ab, in sicer:<\/p>\n<ul>\n<li>pri <strong>vrinjenih stavkih<\/strong>, ko se nadaljevanje nana\u0161a na del pred vrinjenim stavkom: <em>Vzel je list papirja, ki je bil precej zme\u010dkan, in svin\u010dnik. <\/em>Vrinjen stavek obi\u010dajno prepoznamo tako, da lahko tudi brez njega preberemo poved, ki ima \u0161e vedno smisel.<\/li>\n<\/ul>\n<ul>\n<li>pri pojasnjevanju z besednima zvezama <strong><em>in sicer<\/em><\/strong> ali <strong><em>in to<\/em><\/strong>: <em>Vzel je list papirja, in to velik.<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/div>\n<\/div>\n<p>[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;Rabiti \/ Potrebovati&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]<\/p>\n<p><b>RABITI\/POTREBOVATI<\/b><\/p>\n<p>Gotovo ste se \u017ee zna\u0161li v zadregi, ko niste bili prepri\u010dani, ali ste uporabili pomensko ustrezno besedo. Pogosto nas v zadrego spravijo glagoli, ki jih v podobnih oblikah uporabljamo v vsakdanjem pogovoru, kar pa ne pomeni, da so tudi pravilni.<\/p>\n<p>Tak primer predstavlja dvojica glagolov <i>rabiti<\/i> in <i>potrebovati<\/i>. Pomagamo si lahko s preprostim vodilom: kar \u017ee imamo, <i>rabimo<\/i> ali uporabljamo, \u010desar nimamo, pa <i>potrebujemo<\/i>.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pri prevajanju <i>rabim<\/i> slovar. (Pri prevajanju uporabljam slovar.)<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Za popolno \u010darovni\u0161ko masko bi <i>potrebovala<\/i> \u010drno \u010darovni\u0161ko lasuljo. (Lasulje \u0161e nimam.)<\/p>\n<p>Sicer pa se v <i>rabiti<\/i> v pomenu <i>uporabljati<\/i> uporablja zmeraj manj, saj glagol pogosto zamenjujemo z <i>uporabljati<\/i> oziroma <i>tro\u0161iti<\/i>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;Kako sklanjamo priimke?&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]<\/p>\n<div>\n<p>Osnovno pravilo pri sklanjanju priimkov je zelo enostavno in si ga ne bo te\u017eko zapomniti: Mo\u0161ke priimke sklanjamo, \u017eenskih priimkov pa ne.<\/p>\n<p>Primer:<\/p>\n<p>Mo\u0161ki priimek: <em>Marko Novak \u2013 Marka Novaka \u2013 Marku Novaku<\/em><\/p>\n<p>\u017denski priimek: <em>Tja\u0161a Kova\u010d \u2013 Tja\u0161e Kova\u010d \u2013 Tja\u0161i Kova\u010d<\/em><\/p>\n<p>\u010ce se \u017eenski priimek kon\u010da na \u010drko \u2013a, ga lahko prav tako sklanjamo.<\/p>\n<p>Primer: <em>Anja Birsa \u2013 Anje Birse \u2013 Anji Birsi<\/em><\/p>\n<\/div>\n<p>[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;Isti \/ Enak&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]<\/p>\n<p><b>ISTI\/ENAK<\/b><\/p>\n<p>Uporabniki slovenskega jezika imamo pogosto te\u017eave s pravilno rabo pridevnikov <i>isti<\/i> in <i>enak<\/i>. SSKJ pridevnik <i>enak<\/i> opredeli kot takega, ki se ne razlikuje po zna\u010dilnostih, medtem kot je pridevnik <i>isti <\/i>definiran \u00bbna katerega se misli, iz katerega izhaja\u00ab.<\/p>\n<p align=\"center\">Nosim <i>enak<\/i> pulover kot moja sestra. \/ Nosim <i>isti<\/i> pulover kot moja sestra.<\/p>\n<p>V prvem primeru govorimo o dveh puloverjih, ki sta videti podobno, v drugem pa gre za en pulover, ki ga imata oble\u010denega dve osebi. \u010ce torej poenostavimo \u2013 pridevnik isti uporabljamo, ko govorimo o eni stvari, enak pa, ko govorimo o ve\u010d stvareh.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;Kako se pi\u0161ejo besede s kon\u010dnico \u2013ski in \u2013\u0161ki&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]<\/p>\n<div>\n<p>Pridevnike, ki se kon\u010dajo s kon\u010dnicami \u2013ski ali \u2013\u0161ki, na\u010deloma pi\u0161emo z malo za\u010detnico. Obstajajo pa tri izjeme, kjer jih pi\u0161emo z veliko za\u010detnico.<\/p>\n<ul>\n<li>Kadar stojijo na prvem mestu v stavku: <em>Angle\u0161ki jezik je bil moj prvi tuj jezik v \u0161oli.<\/em><\/li>\n<li>Kadar stojijo na prvem mestu v ve\u010dbesednih lastnih imenih: <em>Slovenske Konjice<\/em>, <em>Slovenska knjiga<\/em> (ime zalo\u017eni\u0161ke hi\u0161e), <em>Slovenske rime<\/em> (naslov knjige),\u2026<\/li>\n<li>Kadar gre za enobesedna lastna imena: <em>na Koro\u0161kem, na Slovenskem.<\/em><\/li>\n<\/ul>\n<\/div>\n<p>[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;Se pi\u0161e skupaj ali narazen?&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]<\/p>\n<div>\n<p><strong>Pri pisanju besed <em>kadar koli, kateri koli in kjer koli<\/em>, se pogosto znajdemo v zagati, kako zapisati te besede. Kako je pravilno?<\/strong><\/p>\n<p>Po slovenskem pravopisu sklope z besedo \u201dkoli\u201d pi\u0161emo narazen (bolj priporo\u010dljivo), lahko pa tudi skupaj. Oba zapisa sta torej pravilna. To pravilo velja tudi za besede <strong><em>\u010digar koli<\/em><\/strong>, <strong><em>kjer koli<\/em><\/strong> in podobno.<\/p>\n<p>Ne glede na to, katero obliko zapisa besede uporabite, pa je pomembno, da se ga dosledno dr\u017eite, vsaj znotraj enega besedila, saj lahko v nasprotnem primeru date vtis nedoslednosti in bralca zmedete, katera oblika je bolj pravilna.<\/p>\n<\/div>\n<p>[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;Posredovati&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]<\/p>\n<p><b>POSREDOVATI<\/b><\/p>\n<p>Pogosto je napa\u010dno rabljen glagol <i>posredovati. <\/i>Glagol je primeren za rabo, ko \u017eelimo povedati, da smo posredovali pri kom za koga, na primer dosegli sporazum med skreganima prijateljema. Tako uporaba glagola v spodaj na\u0161tetih primerih <b>ni<\/b> primerna, saj jih lahko zamenjamo z ustreznej\u0161imi.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Posredujem (<i>prepo\u0161iljam<\/i>) elektronsko korespondenco med \u010dlani upravnega odbora.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prosim vas, da mi posredujete (<i>sporo\u010dite<\/i>) podatke za sklenitev pogodbe.<\/p>\n<p>&#8211;\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Posredoval <i>(podal)<\/i> je mnenje stranke o predlogu novega zakona.<\/p>\n<p>[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;Zapis besed po slovenskem pravopisu&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]<\/p>\n<p>Slovenski pravopis iz leta 2001 je pri zapisovanju nekaterih besed dodal \u010drko \u00bbj\u00ab. Pri nekaterih sestavljenih prislovih, kjer je SSKJ dopu\u0161\u010dal tudi pisanje skupaj, je zdaj predpisano pisanje narazen. V spodnji tabeli si preberite nekaj besed, ki so po pravopisu dobile novo pravilno obliko.<\/p>\n<table border=\"1\" width=\"307\" cellspacing=\"0\" cellpadding=\"0\">\n<tbody>\n<tr>\n<td valign=\"top\"><strong>staro (nepravilno)<\/strong><\/td>\n<td valign=\"top\"><strong>novo (pravilno)<\/strong><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\"><strong>olimpiada<\/strong><\/td>\n<td valign=\"top\"><a title=\"Olimpijada\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Olimpijada\">olimpi<strong>j<\/strong>ada<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\"><strong>amoniak<\/strong><\/td>\n<td valign=\"top\"><a title=\"Amonijak\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Amonijak\">amoni<strong>j<\/strong>ak<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\"><strong>meridian<\/strong><\/td>\n<td valign=\"top\"><a title=\"Poldnevnik\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Poldnevnik\">meridi<strong>j<\/strong>an<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\"><strong>salmiak<\/strong><\/td>\n<td valign=\"top\"><a title=\"Salmijak (stran ne obstaja)\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/w\/index.php?title=Salmijak&amp;action=edit&amp;redlink=1\">salmi<strong>j<\/strong>ak<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\"><strong>vegetarianec<\/strong><\/td>\n<td valign=\"top\"><a title=\"Vegetarijanec\" href=\"http:\/\/sl.wikipedia.org\/wiki\/Vegetarijanec\">vegetari<strong>j<\/strong>anec<\/a><\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\"><strong>ponavadi<\/strong><\/td>\n<td valign=\"top\">po navadi<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\"><strong>odkod<\/strong><\/td>\n<td valign=\"top\">od kod<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\"><strong>odkoder<\/strong><\/td>\n<td valign=\"top\">od koder<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\"><strong>dozdaj<\/strong><\/td>\n<td valign=\"top\">do zdaj<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\"><strong>odzdaj<\/strong><\/td>\n<td valign=\"top\">od zdaj<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\"><strong>zazdaj<\/strong><\/td>\n<td valign=\"top\">za zdaj<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\"><strong>potihem<\/strong><\/td>\n<td valign=\"top\">po tihem<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\"><strong>potiho<\/strong><\/td>\n<td valign=\"top\">po tiho<\/td>\n<\/tr>\n<tr>\n<td valign=\"top\"><strong>nanovo<\/strong><\/td>\n<td valign=\"top\">na novo<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n<p>[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;Angle\u0161ke kratice&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]<\/p>\n<p>BRB, ASAP in \u0161tevilne druge angle\u0161ke kratice se vedno bolj prebijajo v\u00a0uporabo tudi pri nas. Najve\u010dkrat naletimo nanje v\u00a0spletnih klepetih, nekatere med njimi pa so pogoste tudi v\u00a0poslovnem svetu. \u010ce vam \u0161e niso najbolj doma\u010de, smo za vas pripravili pregled nekaterih najbolj pogostih:<\/p>\n<p><strong>ASAP:<\/strong> As soon as possible \u2013 Kakor hitro je mogo\u010de<br \/>\n<strong>BRB:<\/strong> Be right back \u2013 Takoj bom nazaj<br \/>\n<strong>AFAIK:<\/strong> As far as I\u00a0know \u2013 Kolikor mi je znano<br \/>\n<strong>TBD:<\/strong> To be determined \u2013 \u0160e ni dolo\u010deno<br \/>\n<strong>EBD:<\/strong> End of business day \u2013 Konec delavnika<br \/>\n<strong>AKA:<\/strong> Also known as \u2013 Poznan tudi kot<br \/>\n<strong>ATM:<\/strong> At this moment \u2013 V\u00a0tem trenutku<br \/>\n<strong>FOC:<\/strong> Free of charge \u2013 Brezpla\u010dno<br \/>\n<strong>FYEO:<\/strong> For your eyes only \u2013 Samo za vas, zaupna informacija<br \/>\n<strong>FYI:<\/strong> For your information \u2013 V\u00a0vednost<br \/>\n<strong>JIC:<\/strong> Just in case \u2013 Za vsak primer<br \/>\n<strong>TIA:<\/strong> Thanks in advance \u2013 Hvala vnaprej<\/p>\n<p>[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;Besedni dvoj\u010dki&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]<\/p>\n<p>Besede, ki so skoraj enake, zato jih v\u010dasih te\u017eko lo\u010dimo. Njihovi pomeni pa so nekaj povsem drugega \u2013 kratka, a\u00a0u\u010dinkovita lekcija iz angle\u0161\u010dine.<\/p>\n<p><strong>than \u2013 then<br \/>\n<\/strong>I&#8217;m taller than you.<br \/>\nHe went to the store, then we met for a\u00a0drink.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>desert \u2013 dessert<br \/>\n<\/strong>Sahara is a\u00a0desert in Africa.<br \/>\nChocolate cake is my favourite dessert.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>cook \u2013 cooker<br \/>\n<\/strong>Jamie Oliver is a\u00a0famous cook.<br \/>\nDo not leave boiling water unattended on the cooker.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>receipt \u2013 recipe<br \/>\n<\/strong>They forgot to give me receipt in the shop.<br \/>\nWill you give me your recipe for potica?<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><strong>weather \u2013 whether<br \/>\n<\/strong>Do people in England really talk about the weather all the time?<br \/>\nWhen are you going to tell me whether you are coming with us or not?<\/p>\n<p>[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;\u010clen \u00bbthe\u00ab, \u00bba\u00ab ali morda \u00bban\u00ab?&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]Dolo\u010dnih in nedolo\u010dnih \u010dlenov, kot jih ima angle\u0161\u010dina, v\u00a0sloven\u0161\u010dini ne poznamo, kljub temu pa njihove uporabe ni nemogo\u010de osvojiti. \u017de \u010de sledimo nekaj preprostim pravilom, bomo v\u00a0ve\u010dini primerov znali izbrati pravi \u010dlen. Poglejte si na\u0161e namige, nato pa se preizkusite v\u00a0nekaj prakti\u010dnih primerih.<\/p>\n<h3>1. Edninski nedolo\u010dni \u010dlen \u00bba\u00ab\/\u00bban\u00ab uporabljamo:<\/h3>\n<ul>\n<li>Kadar neko stvar omenimo prvi\u010d: I&#8217;m reading a\u00a0book.<\/li>\n<li>Pri poklicih in narodnostih: She is a\u00a0teacher. He is an Italian.<\/li>\n<li>V ustaljenih frazah: I&#8217;ve got a temperature. I&#8217;m in a hurry.<\/li>\n<li>Za izra\u017eanje koli\u010dine: once a\u00a0month<\/li>\n<li>Pri nekaterih \u0161tevilih: a\u00a0hundred miles<\/li>\n<\/ul>\n<h3>Kdaj namesto \u00bba\u00ab uporabimo \u00bban\u00ab?<\/h3>\n<p>\u010ce nedolo\u010dni \u010dlen stoji pred besedo, ki se za\u010dne s\u00a0samoglasnikom, namesto \u00bba\u00ab uporabimo \u00bban\u00ab. Pri tem upo\u0161tevamo izgovorjavo in ne zapisa besede. an apple, a\u00a0union, an hour.<\/p>\n<h3>2. Dolo\u010dni \u010dlen \u00bbthe\u00ab uporabljamo:<\/h3>\n<ul>\n<li>Kadar vsi vedo, na katero stvar se nana\u0161amo: What is the book about?<\/li>\n<li>Kadar se nana\u0161amo na edinstveno stvar: The sun is rising.<\/li>\n<li>Pred vrstilnimi \u0161tevniki in prese\u017eniki: in the second part, the fastest car<\/li>\n<li>Pred glasbenimi instrumenti: He plays the violin.<\/li>\n<li>Pred nekaterimi geografskimi in stvarnimi imeni (reke, morja, gorovja, oto\u010dja, pu\u0161\u010dave, hoteli, gledali\u0161\u010da): the Alps, the Ritz, the Odeon<\/li>\n<li>Ko stvar definiramo z\u00a0dodatnimi informacijami: Who is the girl he is talking to?<\/li>\n<li>Z nazivi in imeni krajev, ki vsebujejo \u00bbof\u00ab: the duke of Suffolk, the United States of America<\/li>\n<li>Za poimenovanje skupin ljudi: the British, the young, the poor<\/li>\n<\/ul>\n<h3>Sprememba izgovorjave \u010dlena \u00bbthe\u00ab<\/h3>\n<p>Izgovorjava dolo\u010dnega \u010dlena \u00bbthe\u00ab se spremeni, \u010de stoji pred besedo, ki se v\u00a0izgovorjavi za\u010dne s\u00a0samoglasnikom.<\/p>\n<h3>3. \u010clena ne uporabljamo:<\/h3>\n<ul>\n<li>Pri mesecih, dnevih v\u00a0tednu in praznikih: We celebrate Christmas in December.<\/li>\n<li>Pri ustanovah: He goes to school.<\/li>\n<li>Pri ne\u0161tevnih samostalnikih: milk, sugar<\/li>\n<li>Pri abstraktnih samostalnikih: hate<\/li>\n<li>Pri posplo\u0161evanju, kadar za to uporabljamo samostalnik v\u00a0mno\u017eini: He is interested in cars.<\/li>\n<li>Pred ve\u010dino imen dr\u017eav, jezer, cest, mest, celin.<\/li>\n<\/ul>\n<h3>Preizkusite se!<\/h3>\n<p>1. ___ old usually have problems sleeping.<br \/>\n2. We could see ___ moon dissappearing behind the mountains.<br \/>\n3. ___ roses are my mum&#8217;s favourite flowers.<br \/>\n4. Yesterday evening I\u00a0went to see ___ film.<br \/>\n5. ___ film I\u00a0saw yesterday was about (6) ___ single mother in (7) ___ time of war.<\/p>\n<p><strong>Re\u0161itve:<\/strong> 1. the, 2. the, 3. \/, 4. a, 5. the, 6. a, 7. the[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;Pisanje \u0161tevil v angle\u0161\u010dini&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]<\/p>\n<p>Pisanje \u0161tevil nam pogosto dela preglavice \u017ee v\u00a0svojem jeziku, v\u00a0tujem pa \u0161e toliko bolj. Da dvomov ne bo ve\u010d, vam bomo tokrat pomagali <strong>s petimi preprostimi nasveti za pisanje \u0161tevil v\u00a0angle\u0161kem jeziku<\/strong>.<\/p>\n<p><strong>1. Pika ali vejica?<\/strong><br \/>\nDecimalna \u0161tevila pi\u0161emo s\u00a0piko (37.5), pri celih \u0161tevilih pa po tri \u0161tevilke lo\u010dujemo z\u00a0vejico (6,825,133). Tu so napake zelo pogoste, saj v\u00a0sloven\u0161\u010dini piko in vejico pri \u0161tevilih uporabljamo ravno obratno.<\/p>\n<p><strong>2. Kdaj napisati z\u00a0besedo?<\/strong><br \/>\nZ besedo na\u010deloma pi\u0161emo cela \u0161tevila do deset (two cars), \u010dasovna obdobja (eighties,seventeenth century), obi\u010dajno pa tudi cela \u0161tevila na za\u010detku stavka (Seventeen people came to the party).<\/p>\n<p><strong>3. Datumi<\/strong><br \/>\nZa pisanje datumov je pravilnih ve\u010d na\u010dinov: August 11, 11 August ali the 11th of August.<\/p>\n<p><strong>4. Kdaj uporabimo vezaj?<\/strong><br \/>\nPri pisanju \u0161tevil od 21 do 99, razen desetic (A day has twenty-four hours.) in pri pisanju preprostih ulomkov (one-third).<\/p>\n<p><strong>5. Pisanje s\u00a0\u0161tevilko in besedo<\/strong><br \/>\nKombinacijo \u0161tevilk in besed uporabljamo za pisanje velikih okroglih \u0161tevil (2 million) in ko se skupaj pojavita dve \u0161tevili (seven 80-year-olds).<\/p>\n<p>[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;Vo\u0161\u010dite&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]December je tisti mesec, ko izre\u010demo najve\u010d lepih \u017eelja. Pomagamo vam, da boste letos lahko vo\u0161\u010dili tudi v\u00a0tujih jezikih.<\/p>\n<p><strong>Slovenski jezik<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>V novem letu vam \u017eelimo veliko sre\u010de, zdravja in uspehov!<\/li>\n<li>\u017delimo vam vesele bo\u017ei\u010dne praznike in sre\u010dno novo leto!<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Angle\u0161ki jezik<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>May the coming year bring you much happiness, health and success!<\/li>\n<li>We wish you a\u00a0Merry Christmas and a\u00a0Happy New Year!<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Nem\u0161ki jezik<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>F\u00fcr das neue Jahr w\u00fcnschen wir Ihnen viel Gl\u00fcck, Gesundheit und Erfolg!<\/li>\n<li>Wir w\u00fcnschen Ihnen frohe Weihnachtsfeiertage und alles Gute zum neuen Jahr!<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Francoski jezik<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Que l\u2019ann\u00e9e qui vienne vous apporte joie, sant\u00e9 et succ\u00e8s!<\/li>\n<li>Nous vous souhaitons un joyeux No\u00ebl et une bonne ann\u00e9e!<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Italijanski jezik<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Che il Nuovo Anno sia pieno di felicit\u00e0, salute e successo!<\/li>\n<li>Vi auguriamo un sereno Natale e un felice Anno Nuovo!<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Hrva\u0161ki jezik<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>U novoj godini \u017eelimo Vam mnogo sre\u0107e, zdravlja i\u00a0uspjeha!<\/li>\n<li>\u017delimo Vam vesele bo\u017ei\u0107ne blagdane i sretnu novu godinu!<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>\u010ce\u0161ki jezik<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>P\u0159ejeme V\u00e1m hodn\u011b \u0161t\u011bst\u00ed, zdrav\u00ed a\u00a0\u00fasp\u011bch\u016f v\u00a0nov\u00e9m roce!<\/li>\n<li>Vesel\u00e9 V\u00e1noce a\u00a0\u0161\u0165astn\u00fd Nov\u00fd rok!<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Slova\u0161ki jezik<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>V novom roku V\u00e1m \u017eel\u00e1me ve\u013ea \u0161\u0165astia, zdravia a\u00a0\u00faspechov!<\/li>\n<li>Prajeme V\u00e1m vesel\u00e9 Vianoce a\u00a0\u0161tastn\u00fd Nov\u00fd rok!<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Poljski jezik<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>Niech nadchodz\u0105cy rok przyniesie Ci wiele rado\u015bci, zdrowia i\u00a0sukces\u00f3w!<\/li>\n<li>\u017byczymy Weso\u0142ych \u015awi\u0105t Bo\u017cego Narodzenia i Szcz\u0119\u015bliwego Nowego Roku!<\/li>\n<\/ul>\n<p><strong>Ruski jezik<\/strong><\/p>\n<ul>\n<li>\u041f\u0443\u0441\u0442\u044c \u043d\u0430\u0441\u0442\u0443\u043f\u0430\u044e\u0449\u0438\u0439 \u0433\u043e\u0434 \u043f\u0440\u0438\u043d\u0435\u0441\u0435\u0442 \u0412\u0430\u043c \u0441\u0447\u0430\u0441\u0442\u044c\u0435, \u0437\u0434\u043e\u0440\u043e\u0432\u044c\u0435 \u0438 \u0443\u0441\u043f\u0435\u0445!<\/li>\n<li>\u0421 \u041d\u043e\u0432\u044b\u043c \u0413\u043e\u0434\u043e\u043c \u0438 \u0420\u043e\u0436\u0434\u0435\u0441\u0442\u0432\u043e\u043c \u0425\u0440\u0438\u0441\u0442\u043e\u0432\u044b\u043c!<\/li>\n<\/ul>\n<p>[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;Kako pravilno zapi\u0161emo datume v razli\u010dnih jezikih?&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]<\/p>\n<p><b>Ste se pri zapisovanju datumov v razli\u010dnih jezikih \u017ee kdaj zna\u0161li v zadregi? Se tudi vam kdaj zazdi, da je razli\u010dnih zapisov skoraj toliko, kot je avtorjev? Morda res, a pravilna re\u0161itev je najve\u010dkrat le ena. \u010ce se tudi vam kdaj zgodi, da pri zapisu datuma v slovenskem ali kak\u0161nem tujem jeziku niste povsem prepri\u010dani, kako je prav, smo za vas pripravili kratek vodi\u010d, ki bo enkrat in za vselej razre\u0161il vse dileme. Odslej boste datume zapisovali kot pravi profesionalec!<\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>Za\u010dnimo kar doma \u2026<\/h3>\n<p>\u010ceprav ste prepri\u010dani, da znate v svoji materin\u0161\u010dini datum zapisati pravilno, se morda motite \u2013 na dopisih, na spletnih straneh in celo v nekaterih medijih se namre\u010d redno pojavljajo primeri napa\u010dnega zapisa datuma v slovenskem jeziku. Kot se to pri jezikovnih zagatah pogosto dogaja, ene in edine pravilne re\u0161itve ni, vendar pa obstaja nekaj pravil, ki se jih velja dr\u017eati.<\/p>\n<p>Pri zapisu datuma tako posamezne dele (dan, mesec in leto) lo\u010dimo s piko, ki ji sledi presledek. Praviloma gre za tako imenovan nedeljivi presledek, ki ga v urejevalniku besedil dobimo s kombinacijo tipk Ctrl + Shift + preslednica. Ni\u010dle pri zapisu datuma niso potrebne, zato jih praviloma izpustimo. \u010ce mesec zapisujemo z besedo, pazimo, da ga zapi\u0161emo z malo za\u010detnico (urejevalniki besedil prvo besedo po piki radi zapi\u0161ejo z veliko za\u010detnico, kar je sicer zelo prakti\u010dno pri pisanju besedil, pri zapisu datuma pa hitro pride do napake), obenem pa mesec postavimo tudi v pravilen sklon.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Primeri pravilnega zapisa: <\/b><\/p>\n<p>25.\u00a05.\u00a02016<\/p>\n<p>25.\u00a0maj 2016<\/p>\n<p>Dobimo se 25. maja 2016.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Primeri napa\u010dnega zapisa:<\/b><\/p>\n<p>25.5.2016<\/p>\n<p>25. 05. 2016<\/p>\n<p>Dobimo se 25. maj 2016.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3>Kaj pa datumi v tujih jezikih?<\/h3>\n<p>V ve\u010dini Evrope se uporablja podoben format zapisa datuma kot pri nas, torej v obliki dan-mesec-leto (dd-mm-llll). Tak na\u010din zapisa datuma se uporablja tudi v ve\u010dini dr\u017eav Srednje in Ju\u017ene Amerike, pa tudi v Afriki, Oceaniji in ve\u010djem delu Azije. Z zapisom datumov v jezikih teh dr\u017eav na\u010deloma torej ne bi smeli imeti te\u017eav, poudarimo pa naj, da v tujini nekoliko pogosteje zapi\u0161ejo tudi ni\u010dlo; datume torej zapi\u0161ejo v obliki 02. 05. 2016. Izjema je \u0160panija, kjer je priporo\u010dljiva enaka oblika zapisa datuma kot pri nas, torej brez ni\u010del.<\/p>\n<p>Enostavno, kajne? Niti ne! Za pravo zmedo namre\u010d poskrbijo v Zdru\u017eenih dr\u017eavah Amerike, kjer datum praviloma zapisujejo v obliki mesec-dan-leto, torej mm-dd-llll. Pri nekaterih datumih to ni problem; povsem jasno je namre\u010d, da datum 12\/31\/2016 pomeni 31. december, saj nimamo 31 mesecev, a pri zapisu 12\/11\/2016 \u017ee lahko le ugibamo, \u010de gre za 12. november ali pa morda 11. december. Pomembno je torej, da poznamo vir besedila oziroma da vemo, kateremu geografskemu obmo\u010dju je besedilo namenjeno; razen v ZDA tovrsten format zapisa uporabljajo \u0161e v Belizeju, \u00a0Mikroneziji, ob\u010dasno pa tudi na Filipinih, v Savdski Arabiji in Kanadi. \u010ce se \u017eelite izogniti vsakemu dvomu, raje uporabite izpis z besedo, denimo 12. november 2016, in tako razre\u0161ite vse dileme.<\/p>\n<p>Da pa stvari ne bi bile preve\u010d enostavne, obstajajo tudi koti\u010dki sveta, kjer datume zapisujejo v formatu leto-mesec-dan (llll-mm-dd), torej denimo 2016-05-25. In kje lahko sre\u010date tak\u0161no obliko zapisa? Na Japonskem, Kitajskem, v Severni in Ju\u017eni Koreji, na Tajvanu, Mad\u017earskem, v Litvi in Iranu, ob\u010dasno pa tudi v drugih evropskih in azijskih dr\u017eavah. Le kdo bi si mislil, da je lahko tako enostavna stvar kot zapis datuma tako zelo zapletena, kajne?<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;Eko slovar\u010dek&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]<\/p>\n<p>Lo\u010devanje odpadkov, uga\u0161anje lu\u010di in uporaba javnega prevoza so malenkosti, s\u00a0katerimi lahko vsak prispeva k\u00a0ubla\u017eitvi podnebnih sprememb. Ker je ta tema vedno bolj aktualna, bomo tokrat spoznali nekaj najpogostej\u0161ih angle\u0161kih izrazov s\u00a0tega podro\u010dja.<\/p>\n<p>\u010cemur v\u00a0sloven\u0161\u010dini re\u010demo <strong>odpadki<\/strong>, lahko v\u00a0angle\u0161\u010dini poimenujemo s\u00a0kar nekaj razli\u010dnimi izrazi. Osnovni in najpogostej\u0161i so <strong>waste<\/strong>, <strong>offal<\/strong>, <strong>garbage<\/strong> ali <strong>trash<\/strong>. Za kuhinjske odpadke najve\u010dkrat uporabljamo izraz <strong>litter<\/strong>, kadar pa naletimo na smeti v\u00a0gozdu ali odpadke, ki so ostali po pikniku, jim re\u010demo <strong>refuse<\/strong>.<\/p>\n<p>Z lo\u010devanjem odpadkov omogo\u010dimo njihovo recikliranje. Najbolj\u0161e, kar lahko storimo, pa je, da odpadkov proizvedemo \u010dim manj. Na to nas opominja zelena kro\u017ena pu\u0161\u010dica iz treh delov, ki pomenijo: <strong>reduce-reuse-recycle<\/strong>.<\/p>\n<p>V povezavi z\u00a0varovanjem okolja zadnja leta veliko govorimo o\u00a0onesna\u017eevanju, izpustih CO2, u\u010dinku tople grede in segrevanju ozra\u010dja:<br \/>\n<strong>&#8220;CO2 emissions and other air pollution cause greenhouse effect and global warming.&#8221;<\/strong><\/p>\n<p>[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;Znate pravilno napisati elektronsko sporo\u010dilo v angle\u0161\u010dini?&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]<\/p>\n<p><b>\u010ce podjetje posluje s tujimi partnerji, je pisanje elektronskih sporo\u010dil v tujem jeziku nujen del vsakodnevnega poslovanja. Pri tem pa obstaja nekaj pravil, ki jih moramo pri pisanju tovrstnih pisem upo\u0161tevati. \u0160e posebej pomembno je, da ta pravila upo\u0161tevamo takrat, ko si dopisujemo s poslovnimi partnerji iz Velike Britanije, ki slovijo po svoji vljudnosti. <\/b><\/p>\n<p><b>Za\u010detek: <\/b>Na za\u010detku uporabimo fraze, kot so:<\/p>\n<p><i>Dear Sir or Madam<\/i><\/p>\n<p><i>Dear Mr\/Mrs\/Miss\/Ms<\/i><\/p>\n<p><i>Dear John<\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Osrednji del: <\/b>Osrednji del je obi\u010dajno sestavljen iz <b>treh delov<\/b>. Najprej namenimo nekaj besed temu, o \u010demer pi\u0161emo:<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>I am writing to enquire about\u2026<\/i><\/p>\n<p><i>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 to ask about\u2026<\/i><\/p>\n<p><i>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 in connection with\u2026<\/i><\/p>\n<p>\u010ce nato \u017eelimo od naslovnika pridobiti informacije, besedilo nadaljujemo na ta na\u010din:<\/p>\n<p><i>I would be grateful if you could send me\u2026<\/i><\/p>\n<p><i>\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 appreciate it if you could\u2026<\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>In particular I am interested in\u2026<\/i><\/p>\n<p><i>Would it be possible for you to tell me\u2026<\/i><\/p>\n<p><i>Could you also tell me\u2026<\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>I would be grateful if you could send me this information as soon as possible.\u00a0\u00a0\u00a0 <\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p>Za zaklju\u010dek osrednjega dela besedila lahko uporabite naslednje fraze:<\/p>\n<p><i>I look forward to hearing from you.<\/i><\/p>\n<p><i>Please contact me if you need any further information.<\/i><\/p>\n<p><i>Please let me know if you need any further information.<\/i><\/p>\n<p><i>If you need any information regarding the above matter, please do not hesitate to contact me. <\/i><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><b>Zaklju\u010dek: <\/b>Za zaklju\u010dek so najbolj primerne naslednje besedne zveze:<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<p><i>Yours faithfully.<\/i><\/p>\n<p><i>Yours sincerely<\/i><\/p>\n<p><i>Best wishes<\/i><\/p>\n<p><i>Best regards<\/i><\/p>\n<p><i>Kind regards<\/i><\/p>\n<p>[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;Je pri\u0161el eden ali en?&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]<\/p>\n<p>Beseda \u201deden\u201d je samostalni\u0161ka oblika \u0161tevnika besede \u201den\u201d za imenovalnik ednine mo\u0161kega spola. Kadar se \u0161tevnik torej uporablja pridevni\u0161ko, moramo za pravilno rabo uporabiti besedo \u201den\u201d (npr: <em>En \u010dlovek je pri\u0161el<\/em>). Kadar pa beseda stoji samostojno (kot samostalnik), pa je treba uporabiti besedo \u201deden\u201d (npr: <em>Vsi za enega, eden za vse<\/em>).<\/p>\n<p>V nekaterih primerih pa je namesto besede \u201deden\u201d bolje uporabiti zaimek \u201dnekdo\u201d. V primeru stavka <em>Eden je v\u010deraj pri\u0161el<\/em> je bolj primerno zapisati <em>Nekdo je v\u010deraj pri\u0161el<\/em>.<\/p>\n<p>[\/vc_toggle][vc_toggle title=&#8221;Lo\u010dite britansko in ameri\u0161ko angle\u0161\u010dino?&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;]<\/p>\n<p><b>\u010ce veliko uporabljate angle\u0161ki jezik, ste verjetno \u017ee nekajkrat ugotovili, da se Britanci in Ameri\u010dani izra\u017eajo precej druga\u010de. \u010ceprav gre v osnovi za isti jezik, se nekateri izrazi zelo razlikujejo; nekateri celo tako zelo, da jih govorci druge verzije angle\u0161\u010dine le ste\u017eka prepoznajo. Za vse, ki imajo radi jezikoslovne zanimivosti, in za vse, ki bi radi izpopolnili svoje znanje <a href=\"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/jeziki\/prevodi-v-anglescino\/\">angle\u0161\u010dine<\/a>, smo pripravili nekaj zabavnih primerjav britanske in ameri\u0161ke angle\u0161\u010dine.<\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2>Ste kaj la\u010dni?<\/h2>\n<p>Ko boste v tujini \u017eeleli pojesti kaj dobrega, boste hrano seveda morali naro\u010diti v angle\u0161kem jeziku. \u010ce si boste \u017eeleli privo\u0161\u010diti ocvrt krompir\u010dek, boste v Veliki Britaniji morali naro\u010diti <i>chips<\/i>, v ZDA pa <i>French fries<\/i>, \u010de pa bi raje krompirjev \u010dips, pa v Veliki Britaniji poprosite za <i>crisps<\/i>, v ZDA pa za <i>potato chips<\/i>. \u010ce si boste za konec obroka za\u017eeleli \u0161e pi\u0161kot, boste morali Angle\u017eem povedati, da \u017eelite <i>biscuit<\/i>, Ameri\u010danom pa naro\u010dite <i>cookie<\/i>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2>Radi nakupujete?<\/h2>\n<p>\u010ce se boste v tujini podali na nakupovalni izlet, vam bo zagotovo prav pri\u0161la informacija, da se puloverju po britansko re\u010de kar <i>pullover<\/i> ali pa <i>jumper<\/i>, po ameri\u0161ko pa <i>sweater<\/i>. Superge so po ameri\u0161ko <i>sneakers<\/i>, po britansko <i>trainers<\/i>, naramnicam pa Britanci re\u010dejo <i>braces<\/i>, Ameri\u010dani pa <i>suspenders<\/i>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2>Boste na\u0161li pravo nadstropje?<\/h2>\n<p>Nadstropja so pogost vir nesporazumov, ko primerjamo britansko in ameri\u0161ko angle\u0161\u010dino. Britanci pritli\u010dju namre\u010d re\u010dejo <i>ground floor<\/i>, tako kot pri nas, Ameri\u010dani pa temu delu stavbe pogosto re\u010dejo kar <i>first floor<\/i>, torej prvo nadstropje. In kako se torej re\u010de nadstropju, ki je nad pritli\u010djem? Britanci se spet zgledujejo po nas in mu re\u010dejo <i>first floor<\/i>, Ameri\u010dani pa \u0161tejejo naprej, zato je to nadstropje zanje \u017ee <i>second floor<\/i> (drugo nadstropje). \u010ce ne boste pozorni, boste kaj kmalu pristali v napa\u010dnem nadstropju \u2026<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2>Gremo na po\u010ditnice!<\/h2>\n<p>Tem boste v pogovoru z britansko govore\u010dimi prijatelji rekli <i>holiday<\/i>, ameri\u0161kim prijateljem pa boste lahko zaupali, da greste na <i>vacation<\/i>. Ko boste prispeli na svojo destinacijo, boste za prevoz s podzemno \u017eeleznico v britanskih mestih uporabljali <i>underground<\/i>, v ameri\u0161kih pa <i>subway<\/i>. \u010ce si boste \u017eeleli ogledati kak\u0161no turisti\u010dno znamenitost in boste za to morali \u010dakati v vrsti, bo to v Veliki Britaniji <i>queue<\/i>, v ZDA pa <i>line<\/i>. In \u010de vas bo med potovanjem zgrabil glavobol, zaradi katerega boste \u017eeleli v bli\u017enji lekarni kupiti aspirin, bodite v Veliki Britaniji pozorni na napis <i>chemist&#8217;s<\/i>, v ZDA pa poi\u0161\u010dite <i>drugstore<\/i> ali <i>pharmacy<\/i>. \u0160e ena stvar, ki jo boste na potovanju zagotovo potrebovali: \u010de morate obiskati WC, v Veliki Britaniji povpra\u0161ajte za <i>loo<\/i>, v ZDA pa za <i>restroom<\/i>.<\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h2>Tako blizu, a vseeno tako dale\u010d \u2026<\/h2>\n<p>Obstaja kar nekaj besed, ki se tako v britanski kot tudi v ameri\u0161ki angle\u0161\u010dini zapi\u0161ejo in izgovorijo izjemno podobno \u2013 vseeno pa med njimi obstaja majhna razlika. Po britansko je barva tako <i>colour<\/i>, po ameri\u0161ko pa <i>color<\/i>, letalo je lahko <i>aeroplane<\/i> ali <i>airplane<\/i>, \u010dek je lahko <i>cheque<\/i> ali <i>check<\/i>, gledali\u0161\u010de je lahko <i>theatre<\/i> ali <i>theater<\/i>, siva pa je lahko <i>grey<\/i> ali <i>gray<\/i>. Obna\u0161anje je lahko <i>behaviour<\/i> ali <i>behavior<\/i>, sosed je <i>neighbour<\/i> ali <i>neighbor<\/i>, humor je <i>humour<\/i> ali pa kar <i>humor<\/i>, govorica pa <i>rumour<\/i> ali <i>rumor<\/i>.<\/p>\n<p>[\/vc_toggle][vc_separator width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;][\/vc_column][\/vc_row]<\/p>\n<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>[vc_row][vc_column][vc_toggle title=&#8221;Pi\u0161emo praznike z malo ali veliko za\u010detnico?&#8221; width=&#8221;1\/1&#8243; el_position=&#8221;first last&#8221;] Pravilo Slovenskega pravopisa pravi, da se imena praznikov pi\u0161e&#8230;<\/p>\n","protected":false},"author":2,"featured_media":0,"parent":287,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-285","page","type-page","status-publish"],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v26.8 - https:\/\/yoast.com\/product\/yoast-seo-wordpress\/ -->\n<title>Prava prevajalska agencija razre\u0161i vse jezikovne zagate<\/title>\n<meta name=\"description\" content=\"Nudimo pomo\u010d pri razre\u0161evanju te\u017eav ob pravopisnih pravilih, prevajanju jezikovnih fraz in drobnih jezikovnih odtenkih britanske in ameri\u0161ke angle\u0161\u010dine.\" \/>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/o-nas\/minuta-za-jezik\/\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"23 minutes\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/o-nas\/minuta-za-jezik\/\",\"url\":\"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/o-nas\/minuta-za-jezik\/\",\"name\":\"Prava prevajalska agencija razre\u0161i vse jezikovne zagate\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/#website\"},\"datePublished\":\"2012-11-28T11:37:15+00:00\",\"dateModified\":\"2022-08-22T08:14:25+00:00\",\"description\":\"Nudimo pomo\u010d pri razre\u0161evanju te\u017eav ob pravopisnih pravilih, prevajanju jezikovnih fraz in drobnih jezikovnih odtenkih britanske in ameri\u0161ke angle\u0161\u010dine.\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/o-nas\/minuta-za-jezik\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/o-nas\/minuta-za-jezik\/\"]}]},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/o-nas\/minuta-za-jezik\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"O nas\",\"item\":\"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/o-nas\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":3,\"name\":\"Minuta za jezik\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/#website\",\"url\":\"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/\",\"name\":\"AdriatIQa Prevodi, prevajalska agencija\",\"description\":\"Prevajanje, prevod v angle\u0161\u010dino, nem\u0161\u010dino\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"sl\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/#organization\",\"name\":\"ATE Globalis d.o.o.\",\"url\":\"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl\",\"@id\":\"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/#\/schema\/logo\/image\/\",\"url\":\"https:\/\/www.adriatiqa.com\/wp-content\/uploads\/2012\/11\/adriatiqa-logo.png\",\"contentUrl\":\"https:\/\/www.adriatiqa.com\/wp-content\/uploads\/2012\/11\/adriatiqa-logo.png\",\"width\":297,\"height\":57,\"caption\":\"ATE Globalis d.o.o.\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/#\/schema\/logo\/image\/\"},\"sameAs\":[\"https:\/\/www.facebook.com\/AdriatIQa\",\"https:\/\/www.linkedin.com\/company\/adriatiqa-translations\"]}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Prava prevajalska agencija razre\u0161i vse jezikovne zagate","description":"Nudimo pomo\u010d pri razre\u0161evanju te\u017eav ob pravopisnih pravilih, prevajanju jezikovnih fraz in drobnih jezikovnih odtenkih britanske in ameri\u0161ke angle\u0161\u010dine.","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/o-nas\/minuta-za-jezik\/","twitter_misc":{"Est. reading time":"23 minutes"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/o-nas\/minuta-za-jezik\/","url":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/o-nas\/minuta-za-jezik\/","name":"Prava prevajalska agencija razre\u0161i vse jezikovne zagate","isPartOf":{"@id":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/#website"},"datePublished":"2012-11-28T11:37:15+00:00","dateModified":"2022-08-22T08:14:25+00:00","description":"Nudimo pomo\u010d pri razre\u0161evanju te\u017eav ob pravopisnih pravilih, prevajanju jezikovnih fraz in drobnih jezikovnih odtenkih britanske in ameri\u0161ke angle\u0161\u010dine.","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/o-nas\/minuta-za-jezik\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/o-nas\/minuta-za-jezik\/"]}]},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/o-nas\/minuta-za-jezik\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"O nas","item":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/o-nas\/"},{"@type":"ListItem","position":3,"name":"Minuta za jezik"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/#website","url":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/","name":"AdriatIQa Prevodi, prevajalska agencija","description":"Prevajanje, prevod v angle\u0161\u010dino, nem\u0161\u010dino","publisher":{"@id":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"sl"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/#organization","name":"ATE Globalis d.o.o.","url":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl","@id":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/wp-content\/uploads\/2012\/11\/adriatiqa-logo.png","contentUrl":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/wp-content\/uploads\/2012\/11\/adriatiqa-logo.png","width":297,"height":57,"caption":"ATE Globalis d.o.o."},"image":{"@id":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/#\/schema\/logo\/image\/"},"sameAs":["https:\/\/www.facebook.com\/AdriatIQa","https:\/\/www.linkedin.com\/company\/adriatiqa-translations"]}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/285","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/2"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=285"}],"version-history":[{"count":31,"href":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/285\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":25568,"href":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/285\/revisions\/25568"}],"up":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/287"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=285"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}