{"id":285,"date":"2012-11-28T12:37:15","date_gmt":"2012-11-28T11:37:15","guid":{"rendered":"http:\/\/adriatiqa598432.infonova.si\/?page_id=285"},"modified":"2022-08-22T10:14:25","modified_gmt":"2022-08-22T08:14:25","slug":"minuta-za-jezik","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/o-nas\/minuta-za-jezik\/","title":{"rendered":"Minuta za jezik"},"content":{"rendered":"

[vc_row][vc_column][vc_toggle title=”Pi\u0161emo praznike z malo ali veliko za\u010detnico?” width=”1\/1″ el_position=”first last”]<\/p>\n

Pravilo Slovenskega pravopisa pravi, da se imena praznikov pi\u0161e z malo za\u010detnico<\/strong>, razen \u010de so izpeljana iz osebnih imen. Tak\u0161na sta na primer Marijino vnebovzetje<\/i> in Pre\u0161ernov dan<\/i>.<\/p>\n

Vsa ostala imena praznikov se torej pi\u0161ejo z malo za\u010detnico: prvi maj, novo leto, bo\u017ei\u010d, velika no\u010d<\/i><\/strong>.<\/i><\/b><\/p>\n

Z malo za\u010detnico se pi\u0161ejo tudi posebni datumi: valentinovo, gregorjevo, jo\u017eefovo<\/i><\/strong>.<\/i><\/b><\/p>\n

[\/vc_toggle][vc_toggle title=”Vezaj ali pomi\u0161ljaj” width=”1\/1″ el_position=”first last”]Gotovo ste se \u017ee zna\u0161li v zadregi, ko ni niste bili prepri\u010dani,\u00a0 ali je bil tisti samodejni popravek v urejevalniku besedila pravilen. Vezaj in pomi\u0161ljaj sta si oblikovno sicer zelo podobna (prvi je kraj\u0161a in drugi dalj\u0161a \u010drtica), pa vendar se pomembno razlikujeta tudi v pomenu.<\/p>\n

Vezaj je vedno sti\u010dno lo\u010dilo, pomi\u0161ljaj pa je lahko enodelen ali dvodelen, sti\u010dni ali nesti\u010dni.<\/p>\n

Vezaj<\/b> <\/i>uporabimo:<\/i><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 med podrednimi zlo\u017eenkami: 12-letnik, C-vitamin<\/i><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri sklanjanju kratic: v LEK-u zaposlujejo, na vrhu EU-ja so se odlo\u010dili<\/i><\/p>\n

–\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 namesto veznika in v zlo\u017eenih besednih zvezah: angle\u0161ko-slovenski slovar<\/i><\/p>\n

Dvodelni nesti\u010dni<\/b> <\/i>uporabimo, ko namesto z vejico \u017eelimo vrinjeni stavek lo\u010diti s pomi\u0161ljajem: Na mednarodni dan maternega jezika \u2013 razglasil ga je UNESCO \u2013 spodbujamo kulturno in jezikovno raznolikost.<\/i><\/p>\n

Enodelni nesti\u010dni pomi\u0161ljaj <\/i><\/b>uporabimo, ko \u017eelimo poudariti oziroma lo\u010diti besedo v stavku ali misli dodati pojasnilo: Pomemben del prehrane so tudi \u017eitarice \u2013 ri\u017e, ajdova ka\u0161a, pira.<\/i><\/p>\n

Uporabljamo ga za zapis simbola minusa pri matematiki: 10 \u2013 8 = 2.<\/i><\/p>\n

Enodelni sti\u010dni pomi\u0161ljaj<\/b> uporabimo, ko \u017eelimo uporabiti pomen od \u2026 do<\/i>.<\/p>\n

Na primer: Ambulanta bo odprta 10.00\u201316.00. Paziti moramo, da ob uporabi enodelnega sti\u010dnega pomi\u0161ljaja ne zapi\u0161emo tudi predloga. Na primer: Ambulanta bo odprta od 10.00\u201316.00. Pravilen zapis je: Ambulanta bo odprta od 10.00 do 16.00.<\/p>\n

Enodelni sti\u010dni pomi\u0161ljaj uporabimo tudi za zapis minusa pred temperaturo: \u20132\u00b0C<\/i>[\/vc_toggle][vc_toggle title=”Kako sklanjamo mo\u0161ka imena s kon\u010dnico -a” width=”1\/1″ el_position=”first last”]<\/p>\n

Samostalniki mo\u0161kega spola, ki se v imenovalniku kon\u010dajo na -a, v rodilniku pa na -e (vojvoda \u2013 vojvode, Miha \u2013 Mihe), spadajo v drugo mo\u0161ko sklanjatev. Take samostalnike lahko sklanjamo tudi po prvi mo\u0161ki sklanjatvi. Za pomo\u010d: druga mo\u0161ka sklanjatev ima enake kon\u010dnice kot prva \u017eenska. Tako si lahko pomagamo s sklanjanjem \u017eenskega samostalnika, ki se kon\u010dna z -a (npr. miza).<\/p>\n

Primer sklanjanja mo\u0161kega imena Luka:<\/p>\n

– Kdo ali kaj? Luka<\/i><\/p>\n

– Koga ali \u010desa? \u00a0Luke\/Luka<\/i><\/p>\n

– Komu ali \u010demu? Luki\/Luku<\/i><\/p>\n

– Koga ali kaj? Luko\/Luka<\/i><\/p>\n

– Pri kom ali pri \u010dem? pri Luki\/Luku<\/i><\/p>\n

– S kom ali s \u010dim? z Luko\/Lukom<\/i><\/p>\n

Izjema pa je tvorba svojilnega pridevnika<\/b>, ki ga tvorimo izklju\u010dno po mo\u0161ki obliki. Torej vojvodov<\/i>, Mihov<\/i>, in ne vojvodin, Mihin. Paziti moramo tudi, da v mo\u0161ke samostalnike, ki se v istem besedilu pojavljajo v razli\u010dnih sklonih, dosledno sklanjamo po isti sklanjatvi.<\/p>\n

[\/vc_toggle][vc_toggle title=”Kdaj je pika nujna in kdaj je odve\u010d” width=”1\/1″ el_position=”first last”]<\/p>\n

Pike ne pi\u0161emo samo na koncu samostojnih ali zlo\u017eenih povedi, ampak tudi v nekaterih drugih primerih. In kje je ne smemo pozabiti, kje pa je pika odve\u010d?<\/strong><\/p>\n

Poleg povedi piko pi\u0161emo \u0161e:<\/p>\n