{"id":285,"date":"2012-11-28T12:37:15","date_gmt":"2012-11-28T11:37:15","guid":{"rendered":"http:\/\/adriatiqa598432.infonova.si\/?page_id=285"},"modified":"2022-08-22T10:14:25","modified_gmt":"2022-08-22T08:14:25","slug":"minuta-za-jezik","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/o-nas\/minuta-za-jezik\/","title":{"rendered":"Minuta za jezik"},"content":{"rendered":"
[vc_row][vc_column][vc_toggle title=”Pi\u0161emo praznike z malo ali veliko za\u010detnico?” width=”1\/1″ el_position=”first last”]<\/p>\n
Pravilo Slovenskega pravopisa pravi, da se imena praznikov pi\u0161e z malo za\u010detnico<\/strong>, razen \u010de so izpeljana iz osebnih imen. Tak\u0161na sta na primer Marijino vnebovzetje<\/i> in Pre\u0161ernov dan<\/i>.<\/p>\n Vsa ostala imena praznikov se torej pi\u0161ejo z malo za\u010detnico: prvi maj, novo leto, bo\u017ei\u010d, velika no\u010d<\/i><\/strong>.<\/i><\/b><\/p>\n Z malo za\u010detnico se pi\u0161ejo tudi posebni datumi: valentinovo, gregorjevo, jo\u017eefovo<\/i><\/strong>.<\/i><\/b><\/p>\n [\/vc_toggle][vc_toggle title=”Vezaj ali pomi\u0161ljaj” width=”1\/1″ el_position=”first last”]Gotovo ste se \u017ee zna\u0161li v zadregi, ko ni niste bili prepri\u010dani,\u00a0 ali je bil tisti samodejni popravek v urejevalniku besedila pravilen. Vezaj in pomi\u0161ljaj sta si oblikovno sicer zelo podobna (prvi je kraj\u0161a in drugi dalj\u0161a \u010drtica), pa vendar se pomembno razlikujeta tudi v pomenu.<\/p>\n Vezaj je vedno sti\u010dno lo\u010dilo, pomi\u0161ljaj pa je lahko enodelen ali dvodelen, sti\u010dni ali nesti\u010dni.<\/p>\n Vezaj<\/b> <\/i>uporabimo:<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 med podrednimi zlo\u017eenkami: 12-letnik, C-vitamin<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 pri sklanjanju kratic: v LEK-u zaposlujejo, na vrhu EU-ja so se odlo\u010dili<\/i><\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 namesto veznika in v zlo\u017eenih besednih zvezah: angle\u0161ko-slovenski slovar<\/i><\/p>\n Dvodelni nesti\u010dni<\/b> <\/i>uporabimo, ko namesto z vejico \u017eelimo vrinjeni stavek lo\u010diti s pomi\u0161ljajem: Na mednarodni dan maternega jezika \u2013 razglasil ga je UNESCO \u2013 spodbujamo kulturno in jezikovno raznolikost.<\/i><\/p>\n Enodelni nesti\u010dni pomi\u0161ljaj <\/i><\/b>uporabimo, ko \u017eelimo poudariti oziroma lo\u010diti besedo v stavku ali misli dodati pojasnilo: Pomemben del prehrane so tudi \u017eitarice \u2013 ri\u017e, ajdova ka\u0161a, pira.<\/i><\/p>\n Uporabljamo ga za zapis simbola minusa pri matematiki: 10 \u2013 8 = 2.<\/i><\/p>\n Enodelni sti\u010dni pomi\u0161ljaj<\/b> uporabimo, ko \u017eelimo uporabiti pomen od \u2026 do<\/i>.<\/p>\n Na primer: Ambulanta bo odprta 10.00\u201316.00. Paziti moramo, da ob uporabi enodelnega sti\u010dnega pomi\u0161ljaja ne zapi\u0161emo tudi predloga. Na primer: Ambulanta bo odprta od 10.00\u201316.00. Pravilen zapis je: Ambulanta bo odprta od 10.00 do 16.00.<\/p>\n Enodelni sti\u010dni pomi\u0161ljaj uporabimo tudi za zapis minusa pred temperaturo: \u20132\u00b0C<\/i>[\/vc_toggle][vc_toggle title=”Kako sklanjamo mo\u0161ka imena s kon\u010dnico -a” width=”1\/1″ el_position=”first last”]<\/p>\n Samostalniki mo\u0161kega spola, ki se v imenovalniku kon\u010dajo na -a, v rodilniku pa na -e (vojvoda \u2013 vojvode, Miha \u2013 Mihe), spadajo v drugo mo\u0161ko sklanjatev. Take samostalnike lahko sklanjamo tudi po prvi mo\u0161ki sklanjatvi. Za pomo\u010d: druga mo\u0161ka sklanjatev ima enake kon\u010dnice kot prva \u017eenska. Tako si lahko pomagamo s sklanjanjem \u017eenskega samostalnika, ki se kon\u010dna z -a (npr. miza).<\/p>\n Primer sklanjanja mo\u0161kega imena Luka:<\/p>\n – Kdo ali kaj? Luka<\/i><\/p>\n – Koga ali \u010desa? \u00a0Luke\/Luka<\/i><\/p>\n – Komu ali \u010demu? Luki\/Luku<\/i><\/p>\n – Koga ali kaj? Luko\/Luka<\/i><\/p>\n – Pri kom ali pri \u010dem? pri Luki\/Luku<\/i><\/p>\n – S kom ali s \u010dim? z Luko\/Lukom<\/i><\/p>\n Izjema pa je tvorba svojilnega pridevnika<\/b>, ki ga tvorimo izklju\u010dno po mo\u0161ki obliki. Torej vojvodov<\/i>, Mihov<\/i>, in ne vojvodin, Mihin. Paziti moramo tudi, da v mo\u0161ke samostalnike, ki se v istem besedilu pojavljajo v razli\u010dnih sklonih, dosledno sklanjamo po isti sklanjatvi.<\/p>\n [\/vc_toggle][vc_toggle title=”Kdaj je pika nujna in kdaj je odve\u010d” width=”1\/1″ el_position=”first last”]<\/p>\n Pike ne pi\u0161emo samo na koncu samostojnih ali zlo\u017eenih povedi, ampak tudi v nekaterih drugih primerih. In kje je ne smemo pozabiti, kje pa je pika odve\u010d?<\/strong><\/p>\n Poleg povedi piko pi\u0161emo \u0161e:<\/p>\n <\/p>\n Pike pa ne pi\u0161emo pri:<\/p>\n napisi pod slikami, fotografijami.<\/p>\n [\/vc_toggle][vc_toggle title=”S\/z in k\/h \u2013 kako \u017ee gre?” width=”1\/1″ el_position=”first last”]<\/p>\n Ob\u010dasna ponovitev slovnice ni \u0161e nikomur \u0161kodila. Tokrat smo za vas pripravili kratek osve\u017eitveni te\u010daj za pravilen zapis predlogov s\/z in k\/h. <\/strong><\/p>\n Pri izbiri pravilnega predloga je pomemben zapis slede\u010de besede in ne njena izgovarjava, pri branju pa se razli\u010dica predloga prilagodi izgovarjavi slede\u010de besede. Primer prilagoditve je na primer beseda z Zoisom<\/em>, prebere pa se s cojzom<\/em>. Pred \u0161tevilkami pa je potrebno upo\u0161tevati izgovarjavo \u0161tevilke.<\/p>\n Predlog s<\/em> je pred nezvene\u010dimi nezvo\u010dniki. Ti so: c \u010d f h k p s \u0161 t<\/em>. Najla\u017ee si jih zapomnimo s stavkom \u201cT<\/strong>a s<\/strong>uh<\/strong>i \u0161k<\/strong>af<\/strong>ec<\/strong> p<\/strong>u\u0161\u010d<\/strong>a.\u201d Odmislimo vse samoglasnike in ostanejo le nezvene\u010di nezvo\u010dniki. Pred vsemi drugimi \u010drkami je predlog z<\/em>.<\/p>\n Predlog h<\/em> pi\u0161emo pred besedami, ki se za\u010dnejo s \u010drkama k<\/em> in g<\/em> (h kova\u010du, h godu<\/em>). Pred vsemi drugimi \u010drkami je predlog k<\/em>.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n [\/vc_toggle][vc_toggle title=”Zapis \u0161tevil z besedo” width=”1\/1″ el_position=”first last”]<\/p>\n Pri zapisu \u0161tevil si moramo zapomniti nekaj enostavnih pravil glede pisanja skupaj ali narazen. <\/strong><\/p>\n Nekaj enostavnih pravil pri zapisu \u0161tevil z besedo:<\/p>\n Skupaj pi\u0161emo:<\/p>\n Narazen pi\u0161emo:<\/p>\n [\/vc_toggle][vc_toggle title=”Tudi pred \u201din\u201d stoji vejica” width=”1\/1″ el_position=”first last”]<\/p>\n Vejica, to zahtevno lo\u010dilo, ki nam velikokrat prina\u0161a kar nekaj slovni\u010dnih preglavic. Kljub temu je ne smemo zanemariti, saj pomaga pravilno raz\u010dleniti poved na posamezne dele. \u010ce ste se v osnovni \u0161oli u\u010dili, da pred \u00bbki, ko, ker, da, \u010de vejica ska\u010de\u00ab, in da je pred veznikom \u00bbin\u00ab nikakor ne smemo postaviti, imamo za vas novo pravilo.<\/strong><\/p>\n Vejica pogosto stoji tudi pred veznikom \u00bbin\u00ab, in sicer:<\/p>\n [\/vc_toggle][vc_toggle title=”Rabiti \/ Potrebovati” width=”1\/1″ el_position=”first last”]<\/p>\n RABITI\/POTREBOVATI<\/b><\/p>\n Gotovo ste se \u017ee zna\u0161li v zadregi, ko niste bili prepri\u010dani, ali ste uporabili pomensko ustrezno besedo. Pogosto nas v zadrego spravijo glagoli, ki jih v podobnih oblikah uporabljamo v vsakdanjem pogovoru, kar pa ne pomeni, da so tudi pravilni.<\/p>\n Tak primer predstavlja dvojica glagolov rabiti<\/i> in potrebovati<\/i>. Pomagamo si lahko s preprostim vodilom: kar \u017ee imamo, rabimo<\/i> ali uporabljamo, \u010desar nimamo, pa potrebujemo<\/i>.<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Pri prevajanju rabim<\/i> slovar. (Pri prevajanju uporabljam slovar.)<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Za popolno \u010darovni\u0161ko masko bi potrebovala<\/i> \u010drno \u010darovni\u0161ko lasuljo. (Lasulje \u0161e nimam.)<\/p>\n Sicer pa se v rabiti<\/i> v pomenu uporabljati<\/i> uporablja zmeraj manj, saj glagol pogosto zamenjujemo z uporabljati<\/i> oziroma tro\u0161iti<\/i>.<\/p>\n <\/p>\n [\/vc_toggle][vc_toggle title=”Kako sklanjamo priimke?” width=”1\/1″ el_position=”first last”]<\/p>\n Osnovno pravilo pri sklanjanju priimkov je zelo enostavno in si ga ne bo te\u017eko zapomniti: Mo\u0161ke priimke sklanjamo, \u017eenskih priimkov pa ne.<\/p>\n Primer:<\/p>\n Mo\u0161ki priimek: Marko Novak \u2013 Marka Novaka \u2013 Marku Novaku<\/em><\/p>\n \u017denski priimek: Tja\u0161a Kova\u010d \u2013 Tja\u0161e Kova\u010d \u2013 Tja\u0161i Kova\u010d<\/em><\/p>\n \u010ce se \u017eenski priimek kon\u010da na \u010drko \u2013a, ga lahko prav tako sklanjamo.<\/p>\n Primer: Anja Birsa \u2013 Anje Birse \u2013 Anji Birsi<\/em><\/p>\n<\/div>\n [\/vc_toggle][vc_toggle title=”Isti \/ Enak” width=”1\/1″ el_position=”first last”]<\/p>\n ISTI\/ENAK<\/b><\/p>\n Uporabniki slovenskega jezika imamo pogosto te\u017eave s pravilno rabo pridevnikov isti<\/i> in enak<\/i>. SSKJ pridevnik enak<\/i> opredeli kot takega, ki se ne razlikuje po zna\u010dilnostih, medtem kot je pridevnik isti <\/i>definiran \u00bbna katerega se misli, iz katerega izhaja\u00ab.<\/p>\n Nosim enak<\/i> pulover kot moja sestra. \/ Nosim isti<\/i> pulover kot moja sestra.<\/p>\n V prvem primeru govorimo o dveh puloverjih, ki sta videti podobno, v drugem pa gre za en pulover, ki ga imata oble\u010denega dve osebi. \u010ce torej poenostavimo \u2013 pridevnik isti uporabljamo, ko govorimo o eni stvari, enak pa, ko govorimo o ve\u010d stvareh.<\/p>\n <\/p>\n [\/vc_toggle][vc_toggle title=”Kako se pi\u0161ejo besede s kon\u010dnico \u2013ski in \u2013\u0161ki” width=”1\/1″ el_position=”first last”]<\/p>\n Pridevnike, ki se kon\u010dajo s kon\u010dnicami \u2013ski ali \u2013\u0161ki, na\u010deloma pi\u0161emo z malo za\u010detnico. Obstajajo pa tri izjeme, kjer jih pi\u0161emo z veliko za\u010detnico.<\/p>\n [\/vc_toggle][vc_toggle title=”Se pi\u0161e skupaj ali narazen?” width=”1\/1″ el_position=”first last”]<\/p>\n Pri pisanju besed kadar koli, kateri koli in kjer koli<\/em>, se pogosto znajdemo v zagati, kako zapisati te besede. Kako je pravilno?<\/strong><\/p>\n Po slovenskem pravopisu sklope z besedo \u201dkoli\u201d pi\u0161emo narazen (bolj priporo\u010dljivo), lahko pa tudi skupaj. Oba zapisa sta torej pravilna. To pravilo velja tudi za besede \u010digar koli<\/em><\/strong>, kjer koli<\/em><\/strong> in podobno.<\/p>\n Ne glede na to, katero obliko zapisa besede uporabite, pa je pomembno, da se ga dosledno dr\u017eite, vsaj znotraj enega besedila, saj lahko v nasprotnem primeru date vtis nedoslednosti in bralca zmedete, katera oblika je bolj pravilna.<\/p>\n<\/div>\n [\/vc_toggle][vc_toggle title=”Posredovati” width=”1\/1″ el_position=”first last”]<\/p>\n POSREDOVATI<\/b><\/p>\n Pogosto je napa\u010dno rabljen glagol posredovati. <\/i>Glagol je primeren za rabo, ko \u017eelimo povedati, da smo posredovali pri kom za koga, na primer dosegli sporazum med skreganima prijateljema. Tako uporaba glagola v spodaj na\u0161tetih primerih ni<\/b> primerna, saj jih lahko zamenjamo z ustreznej\u0161imi.<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Posredujem (prepo\u0161iljam<\/i>) elektronsko korespondenco med \u010dlani upravnega odbora.<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Prosim vas, da mi posredujete (sporo\u010dite<\/i>) podatke za sklenitev pogodbe.<\/p>\n –\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0\u00a0 Posredoval (podal)<\/i> je mnenje stranke o predlogu novega zakona.<\/p>\n [\/vc_toggle][vc_toggle title=”Zapis besed po slovenskem pravopisu” width=”1\/1″ el_position=”first last”]<\/p>\n Slovenski pravopis iz leta 2001 je pri zapisovanju nekaterih besed dodal \u010drko \u00bbj\u00ab. Pri nekaterih sestavljenih prislovih, kjer je SSKJ dopu\u0161\u010dal tudi pisanje skupaj, je zdaj predpisano pisanje narazen. V spodnji tabeli si preberite nekaj besed, ki so po pravopisu dobile novo pravilno obliko.<\/p>\n\n
\n
s<\/em>\/z<\/em><\/h3>\n
k<\/em>\/h<\/em><\/h3>\n
\n
\n
\n
\n
\n