[vc_column_text width=”2\/3″ el_position=”first”]<\/p>\n
Ste se \u017ee kdaj vpra\u0161ali, zakaj pogosto sli\u0161ite priporo\u010dilo, da ob naro\u010dilu prevoda naro\u010dite (in pla\u010date) tudi lekturo? Ali niso \u017ee prevajalci sami strokovnjaki za jezik in torej usposobljeni, da poskrbijo tudi za jezikovno ustreznost kon\u010dnega besedila? Je lektura torej zares potrebna, sploh \u010de predstavlja \u0161e dodaten stro\u0161ek? Odgovor je precej odvisen od tega, za kak\u0161no vrsto besedila gre in kako ga boste uporabili, vsekakor pa vedno velja, da ve\u010d glav ve\u010d ve \u2013 zato ve\u010d o\u010di odkrije ve\u010d morebitnih napak!<\/b><\/p>\n
\u00a0<\/b><\/p>\nKaj lektura sploh je?<\/h2>\n
Pojem lektura zajema kon\u010dni pregled besedila, preden se to za\u010dne uporabljati. Lektoriramo torej tako avtorska besedila kot tudi tista besedila, ki so bila prevedena. \u010ceprav mnogi mislijo, da lektura zajema le pregled vejic in zamenjavo kak\u0161ne besede, pa gre za precej bolj zahteven, zapleten in pomemben proces.<\/p>\n
Je lektura torej sploh potrebna v primeru prevedenih besedil, ki jih je pregledal \u017ee profesionalni prevajalec<\/a>? Odgovor je pritrdilen \u2013 ne nazadnje sta prevajalec in lektor strokovnjaka vsak na svojem podro\u010dju, zato je prav, da opravita vsak svoje delo. Ne smemo pozabiti niti na dejstvo, da gre za proces, pri katerem je potrebna izjemna natan\u010dnost in doslednost, ker pa smo ljudje zmotljivi, je vsekakor bolje, da vsako besedilo pregledata dva para o\u010di.<\/p>\n Lektura je v prevajalski dejavnosti nekako splo\u0161en pojem za pregled besedila. Poznamo pa ve\u010d vrst pregledov. Spodaj na\u0161tevamo nekaj razli\u010dnih na\u010dinov pregleda besedil (tudi z angle\u0161kimi sopomenkami), ki so del prevajalskega procesa:<\/p>\n <\/p>\n
| slovensko<\/b><\/td>\n | angle\u0161ko<\/b><\/td>\n | definicija<\/b><\/td>\n<\/tr>\n| \u00a0<\/b><\/td>\n | \u00a0<\/b><\/td>\n | <\/td>\n<\/tr>\n | popravljanje<\/b><\/td>\n | proofreading<\/b><\/td>\n | Pregled dokumentov pred tiskom, objavo ali druga\u010dno uporabo in vnos popravkov<\/td>\n<\/tr>\n | <\/td>\n | <\/td>\n | <\/td>\n<\/tr>\n | popravljavec<\/b><\/td>\n | proofreader<\/b><\/td>\n | Oseba, ki opravi pregled dokumentov pred uporabo in vnese popravke<\/td>\n<\/tr>\n | \u00a0<\/b><\/td>\n | \u00a0<\/b><\/td>\n | <\/td>\n<\/tr>\n | strokovni pregled<\/b><\/td>\n | review<\/b><\/td>\n | Pregled ustreznosti ciljnega besedila glede na dogovorjeni namen in norme obravnavanega podro\u010dja ter predlaganje popravkov<\/td>\n<\/tr>\n | <\/td>\n | <\/td>\n | <\/td>\n<\/tr>\n | strokovni pregledovalec<\/b><\/td>\n | reviewer<\/b><\/td>\n | Oseba, ki strokovno pregleda ciljno besedilo<\/b>.Strokovni pregledovalec opravi enojezi\u010dni pregled<\/b>, da oceni primernost prevoda za dogovorjeni namen, in predlaga popravke.<\/td>\n<\/tr>\n | <\/td>\n | <\/td>\n | <\/td>\n<\/tr>\n | pregledovanje<\/b><\/td>\n | revising<\/b><\/td>\n | Pregled ustreznosti prevoda glede na dogovorjeni namen, primerjava izvirnega in ciljnega besedila<\/b> ter predlaganje popravkov<\/td>\n<\/tr>\n | <\/td>\n | <\/td>\n | <\/td>\n<\/tr>\n | pregledovalec<\/b><\/td>\n | reviser <\/b><\/td>\n | Oseba, ki pregleda prevod.Pregledovalec ni ista oseba kot prevajalec ter mora imeti ustrezne sposobnosti in znanje izvirnega in ciljnega jezika.Pregledovalec preveri, ali prevod ustreza namenu. To vklju\u010duje – odvisno od zahtev projekta – primerjavo izvirnega in ciljnega besedila glede dosledne rabe terminologije, nabora zna\u010dilnosti in sloga<\/td>\n<\/tr>\n<\/tbody>\n<\/table>\n | Vir: Zdru\u017eenje prevajalskih podjetij<\/p>\n <\/p>\n [\/vc_column_text] [vc_single_image image=”4271″ img_size=”full” img_link_target=”pphoto” width=”1\/3″ el_position=”last”] [vc_column_text width=”2\/3″ el_position=”first”]<\/p>\n Za katera besedila je lektura priporo\u010dljiva in za katera besedila je obvezna?<\/h2>\nLektura je priporo\u010dljiva za vsa besedila, je pa res, da je pri nekaterih malce manj nujna. \u010ce besedila prevajate le za svojo lastno uporabo (\u010de denimo pi\u0161ete diplomo in potrebujete prevod strokovnega \u010dlanka, ki ga boste uporabili le za bolj\u0161e razumevanje raziskovanega podro\u010dja), potem lektura ni obvezna. Enako velja tudi, \u010de gre za besedila za interno uporabo, denimo za besedila, ki jih boste uporabljali le znotraj podjetja, pri katerih kak\u0161en manj\u0161i tiskarski \u0161krat ne pomeni prave katastrofe.<\/p>\n Pri besedilih, ki so namenjena objavi ali celo tisku, je stvar precej druga\u010dna. V tem primeru je lektura\/pregled skorajda obvezen del procesa. Le predstavljajte si, da pripravite publikacijo, v katero vlo\u017eite ogromno \u010dasa in denarja, ko pa jo po tisku dobite v roke, pa ugotovite, da vsebuje kak\u0161no o\u010ditno napako. Neprijetna situacija, kajne? Ko primerjate stro\u0161ke lekture in ponatisa publikacije, je tako lektura zagotovo \u0161e vedno neprimerno bolj\u0161a izbira.<\/p>\n Tudi besedila, ki niso namenjena tisku, bodo pa javno objavljena (denimo na\u00a0spletnih straneh<\/a>), je pametno lektorirati. Dandanes se vsaka javno objavljena napaka namre\u010d kot blisk raz\u0161iri po svetovnem spletu, kar va\u0161emu podjetju zagotovo ne bo zvi\u0161alo ugleda. Mislite, da se bodo va\u0161e stranke odlo\u010dile za vas, \u010de bodo v va\u0161ih besedilih opazile ve\u010dje napake? S kakovostnim in jezikovno pravilnim besedilom boste naredili precej bolj\u0161i vtis, obenem pa boste svoje potencialne stranke zlahka prepri\u010dali, da ste vredni njihovega zaupanja.<\/p>\n <\/p>\n [\/vc_column_text] [blockquote width=”1\/3″ el_position=”last”]<\/p>\n |