{"id":4983,"date":"2018-11-27T14:52:01","date_gmt":"2018-11-27T13:52:01","guid":{"rendered":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/?page_id=4983"},"modified":"2018-11-27T14:52:01","modified_gmt":"2018-11-27T13:52:01","slug":"pomisljaj-ali-vezaj-kdaj-zakaj","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.adriatiqa.com\/sl\/pomisljaj-ali-vezaj-kdaj-zakaj\/","title":{"rendered":"Pomi\u0161ljaj ali vezaj \u2013 kdaj in zakaj?"},"content":{"rendered":"

[vc_column_text width=”2\/3″ el_position=”first”]<\/p>\n

Ste morda mislili, da sta pomi\u0161ljaj in vezaj prakti\u010dno enako lo\u010dilo? Pa seveda nista. Razlikujeta se \u017ee po samem videzu oziroma obliki, pa tudi po sti\u010dnosti in uporabi. Poglejmo torej, kdaj uporabljamo pomi\u0161ljaj in kdaj vezaj, da bo va\u0161a pisna poslovna komunikacija res profesionalna.<\/b><\/p>\n

 <\/p>\n

1. Oblika oziroma videz<\/span><\/h4>\n

Zadeva je relativno preprosta: pomi\u0161ljaj zapisujemo z dalj\u0161o \u010drtico, vezaj pa s kraj\u0161o.<\/p>\n

Pomi\u0161ljaj je videti tako \u2013, vezaj pa -. Res preprosto, kajne?<\/p>\n

 <\/p>\n

2. Uporaba in sti\u010dnost\/nesti\u010dnost<\/span><\/h4>\n

Vezaj<\/h4>\n

Vezaj pi\u0161emo med zlo\u017eenimi deli besede oziroma namesto besede in (slovensko-angle\u0161ki slovar), med zlo\u017eenkami, ki so v podredni zvezi (DVD-predvajalnik), pri sklanjanju kratic (v NUK-u) ali na koncu samostojnega dela zlo\u017eenke (dvo- in \u0161tiriro\u010dno igranje klavirja).<\/p>\n

Pri vezaju ne bo veliko te\u017eav niti pri sti\u010dnosti, saj gre za lo\u010dilo, ki je vedno sti\u010dno. To pomeni, da ga zapi\u0161emo brez presledka na obeh straneh.<\/p>\n

Pomi\u0161ljaj<\/h4>\n

Malce bolj kompleksna pravila pa spremljajo zapis pomi\u0161ljaja, saj je lahko to lo\u010dilo zapisano sti\u010dno ali nesti\u010dno, hkrati pa je lahko tudi enodelno ali dvodelno. V kombinaciji teh dveh kriterijev nastanejo tri mo\u017enosti zapisa:<\/p>\n