[vc_column_text width=”2\/3″ el_position=”first”]<\/p>\n
Pri poslovni komunikaciji v angle\u0161kem jeziku verjetno pogosto dobite e-po\u0161tno sporo\u010dilo, ki vsebuje razli\u010dne kratice. Nekatere ste seveda sli\u0161ali \u017ee ne\u0161tetokrat in so vam zato povsem razumljive, z drugimi pa se morda sre\u010dujete prvi\u010d in niste povsem prepri\u010dani, kaj pomenijo. Za vas smo pripravili kratek pregled najpogostej\u0161ih kratic v poslovni angle\u0161\u010dini, ki vam bo pri komunikaciji s poslovnimi partnerji verjetno pri\u0161el precej prav. Pa poglejmo!<\/p>\n
<\/p>\n
V angle\u0161\u010dini se za ozna\u010devanje nazivov zaposlenih v podjetju pogosto uporabljajo razli\u010dne kratice, ki bi jih morali poznati. Tako se vam lahko denimo zgodi, da boste prejeli e-po\u0161tno sporo\u010dilo od naslednjih ljudi:<\/p>\n
<\/p>\n
Potem bo v naslovu e-po\u0161tnega sporo\u010dila morda zapisana kratica ATTN<\/b> (attention<\/i>), ki pomeni, da morate biti pozorni, saj gre za nekaj pomembnega. Podobno pozorni morate biti tudi na kratico FYA<\/b> (for your action<\/i>), saj to pomeni, da po\u0161iljatelj od vas zahteva, da nekaj storite oziroma da ustrezno ukrepate.<\/p>\n
In kako hitro morate ukrepati? No, \u010de bo po\u0161iljatelj uporabil kratico ASAP<\/b> (as soon as possible<\/i>), se o\u010ditno mudi, zato morate nalogo opraviti \u010dim prej. Morda pa je pomembno le, da je zadeva opravljena v istem dnevu; v tem primeru vam bodo to obi\u010dajno sporo\u010dili s kratico EOD<\/b> (end of day<\/i>), EOB<\/b> (end of business<\/i>) ali COB<\/b> (close of business<\/i>). Vse na\u0161tete kratice pomenijo enako in ozna\u010dujejo konec delovnega dne, kar obi\u010dajno pomeni do 16. ali v nekaterih primerih do 17. ure.<\/p>\n
<\/p>\n
V poslovni komunikaciji se v tem primeru pogosto uporablja kratica FYI<\/b> (for your information<\/i>), s katero vam po\u0161iljatelj sporo\u010da, da vam \u017eeli le predati dolo\u010dene informacije, posebno ukrepanje z va\u0161e strani pa v tem primeru obi\u010dajno ni pri\u010dakovano.<\/p>\n
\u0160e ena uporabna kratica: \u010de denimo sami po\u0161iljate kak\u0161no obvestilo, na katerega ne pri\u010dakujete odgovora ali pa ga celo ne \u017eelite (to je \u0161e posebej pomembno v primeru, \u010de enako sporo\u010dilo po\u0161iljate ve\u010d prejemnikom in ne \u017eelite, da vam ti preplavijo va\u0161 e-po\u0161tni nabiralnik s sporo\u010dili s potrditvijo prejema), lahko uporabite kratico NRN<\/b> (no reply necessary<\/i>), ki prejemnikom sporo\u010da, da jim na va\u0161e sporo\u010dilo ni treba odgovarjati.<\/p>\n
<\/p>\n
Glede glavnega prejemnika sporo\u010dila obi\u010dajno ni nobenega dvoma \u2013 to je oseba, ki ji je sporo\u010dilo namenjeno. Nekoliko ve\u010d dilem pa je v\u010dasih pri ostalih kraticah. Kratica CC<\/b> (carbon copy<\/i>) pomeni, da nekomu po\u0161ljemo kopijo sporo\u010dila, ki je primarno namenjeno nekomu drugemu. Obi\u010dajno to storimo, ko \u017eelimo \u0161e nekoga seznaniti z vsebino sporo\u010dila, ki je namenjeno drugemu prejemniku.<\/p>\n
In \u010de \u017eelite to storiti naskrivaj? Potem boste uporabili funkcijo s kratico BCC<\/b> (blind carbon copy<\/i>), ki ji pri nas obi\u010dajno re\u010demo skrita kopija. Tudi ta bo kopijo sporo\u010dila poslala tretji osebi, pri tem pa originalni naslovnik ne bo videl, da je bilo sporo\u010dilo poslano \u0161e drugim prejemnikom.<\/p>\n
<\/p>\n
\u010ce boste prejeli odgovor z oznako OoO<\/b> oziroma OOO<\/b>, potem vedite, da se prejemnik, ki ste mu poslali sporo\u010dilo, najverjetneje pravkar namaka v toplicah, son\u010di na pla\u017ei \u2013 ali pa morda le\u017ei v postelji s ka\u0161ljem in vro\u010dino. Obe kratici namre\u010d ozna\u010dujeta frazo out of office<\/i>, ki sporo\u010da, da naslovnika trenutno ni v pisarni \u2013 pa naj bo to zaradi po\u010ditnic, poslovnega potovanja ali bolni\u0161ke odsotnosti. Obi\u010dajno je zraven dodan tudi kontakt osebe, ki je na voljo za nujne stvari v \u010dasu odsotnosti, pa tudi predviden datum, kdaj se bo naslovnik znova vrnil v pisarno.<\/p>\n
<\/p>\n
RSVP je kratica, ki jo pogosto opazimo v poslovnih e-po\u0161tnih sporo\u010dilih, vendar pa ne izvira iz angle\u0161kega, pa\u010d pa iz francoskega jezika. A ker se precej redno pojavlja, povejmo \u0161e nekaj o njej. Kratica RSVP<\/b> (r\u00e9pondez s\u2019il vous pla\u00eet<\/i>) v prevodu pomeni \u00bbprosimo, odgovorite\u00ab in je namenjena pozivu prejemnika, naj na elektronsko sporo\u010dilo odgovori.<\/p>\n
[\/vc_column_text] [vc_single_image image=”5861″ img_size=”full” img_link_target=”pphoto” width=”1\/3″ el_position=”last”]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
[vc_column_text width=”2\/3″ el_position=”first”] Pri poslovni komunikaciji v angle\u0161kem jeziku verjetno pogosto dobite e-po\u0161tno sporo\u010dilo, ki vsebuje razli\u010dne kratice. Nekatere ste…<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-5860","page","type-page","status-publish"],"yoast_head":"\n