[vc_column_text width=”2\/3″ el_position=”first”]<\/p>\n
Se vam kdaj zdi, da je slovenski jezik nespremenljiv? Da ostaja popolnoma enak skozi generacije in venomer sledi istim pravilom? No, jedro vsakega jezika res ostaja enako, a vsi jeziki (vklju\u010dno s sloven\u0161\u010dino) se skozi leta, desetletja in stoletja v nekaterih delih vseeno precej spreminjajo. Eden izmed nosilcev sprememb jezika so tudi neologizmi, o katerih bomo podrobneje govorili v spodnjem \u010dlanku.<\/b><\/p>\n
<\/p>\n
Morda boste la\u017eje razumeli, o \u010dem govorimo, \u010de za za\u010detek navedemo dve sopomenki besedi neologizmi \u2013 novotvorjenke in besedne novote. Gre torej za nove besede, ki se v jeziku \u0161ele uveljavljajo. Zakaj pa v jeziku sploh nastajajo nove besede? Poglejmo!<\/p>\n
<\/p>\n
\u017de v uvodu \u010dlanka smo na kratko omenili, da se vsak \u017eiv jezik s \u010dasom tudi nekoliko spreminja. To se dogaja preprosto zato, ker se spreminjajo ljudje, ki ga uporabljajo, in spreminja se svet okoli nas.<\/p>\n
Neologizmi tako nastanejo preprosto zato, da zapolnijo dolo\u010deno vrzel v jeziku, saj beseda, ki bi nekaj poimenovala na dolo\u010den na\u010din, v jeziku v tistem trenutku ne obstaja. Znan primer neologizmov, ki so nastali na tak na\u010din, je ra\u010dunalni\u0161ka stroka. Ko so se ra\u010dunalniki za vsakdanjo rabo \u0161irili po svetu, \u0161tevilni jeziki seveda niso imeli ustreznih izrazov za novonastale tehnologije. Opti\u010dni bralnik, zgo\u0161\u010denka, drsnik in na stotine drugih so izrazi, ki so jih skovali slovenski uporabniki ra\u010dunalnikov po vzoru izvornega jezika, ki se je uporabljal v ra\u010dunalni\u0161tvu \u2013 angle\u0161\u010dine.<\/p>\n
Drugi vzrok za nastanek novih besed pa je preprosto stilski. Tovrstni neologizmi poimenujejo nekaj, kar je sicer \u017ee poimenovano, vendar na nek nov na\u010din, ki dose\u017ee dolo\u010den stilski u\u010dinek. Primer: tiskovna konferenca \u2013 tiskovka.<\/p>\n
Za obe vrsti neologizmov pa velja, da se v jeziku lahko uveljavijo in obdr\u017eijo ali pa tudi ne. Ko se enkrat uveljavijo, pa v bistvu niso ve\u010d neologizmi, temve\u010d se pridru\u017eijo drugim, povsem obi\u010dajnim besedam.<\/p>\n
<\/p>\n
Najpogostej\u0161i neologizmi so izpeljanke, torej besede, ki nastanejo tako, da besedotvorni podstavi dodamo priponsko ali poponsko obrazilo. Primeri? Spemer, downloadati, biciklirati, \u0161alabajzerstvo, tvitera\u0161, bloger, na\u0161ponati \u2026 Omenimo \u0161e to, da ve\u010dina neologizmov izpeljank nastane iz angle\u0161kega jezika.<\/p>\n
Veliko neologizmov je tudi zlo\u017eenk. Zlo\u017eenke nastanejo z zdru\u017eitvijo dveh ali ve\u010d besed, ki so obi\u010dajno povezane s samostalni\u0161ko medpono. Primeri? Meso\u017eer, pesoljubec, e-nabiralnik, mlekomat \u2026<\/p>\n
Neologizmi so pogosto tudi sestavljenke, torej besede, ki nastanejo tako, da podstavi dodamo predponsko obrazilo, slovni\u010dne lastnosti besede pa ostanejo nespremenjene. Primeri? Poguglati, foto\u0161opaj, superkul \u2026<\/p>\n
<\/p>\n
Se vam neologizmi zdijo zabavni? Vas zanima, kako jih lahko najdete \u0161e ve\u010d? Najpreprostej\u0161i na\u010din je branje ali brskanje po spletu. Veliko novinarjev in ustvarjalcev razli\u010dnih digitalnih vsebin pogosto uporablja neologizme \u2013 tak\u0161ne, ki jo jih na\u0161li pri drugih ustvarjalcih, ali pa tak\u0161ne, ki so jih skovali sami. V slednjem pa se skriva tudi drugi na\u010din, kako najti \u0161e ve\u010d zabavnih neologizmov. Ustvarite jih lahko sami! Morda pa se vam nasmehne sre\u010da, da se bodo nekateri izmed njih dejansko tudi uveljavili v slovenskem jeziku, kar seveda pomeni tudi, da jih bodo uporabljali drugi ljudje, vi pa boste za vedno zapisani v delu zgodovine slovenskega jezika.<\/p>\n
Za navdih pa \u0161e nekaj zabavnih neologizmov, ki smo jih na\u0161li na spletu ali skovali kar sami: medvedoto\u017eje, hrustopek, \u010dezmerek, barvomet, dre\u010dka, osebnica, korona\u010das, komol\u010dkanje, razstikanje, krjavselj, ma\u010dko\u017eer, valetnik, selfifrik, fursolovski, zverjasec, megasti\u010den, drekonja, barbek, barvotasti\u010den. Ali lahko sami razvozlate, kaj bi naj ti neologizmi pomenili?<\/p>\n
<\/p>\n
[\/vc_column_text] [vc_single_image image=”5965″ img_size=”full” img_link_target=”pphoto” width=”1\/3″ el_position=”last”]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
[vc_column_text width=”2\/3″ el_position=”first”] Se vam kdaj zdi, da je slovenski jezik nespremenljiv? Da ostaja popolnoma enak skozi generacije in venomer…<\/p>\n","protected":false},"author":4,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"class_list":["post-5949","page","type-page","status-publish"],"yoast_head":"\n