Minuta za jezik


Pišemo praznike z malo ali veliko začetnico?

Pravilo Slovenskega pravopisa pravi, da se imena praznikov piše z malo začetnico, razen če so izpeljana iz osebnih imen. Takšna sta na primer Marijino vnebovzetje in Prešernov dan.

Vsa ostala imena praznikov se torej pišejo z malo začetnico: prvi maj, novo leto, božič, velika noč.

Z malo začetnico se pišejo tudi posebni datumi: valentinovo, gregorjevo, jožefovo.

Vezaj ali pomišljaj

Gotovo ste se že znašli v zadregi, ko ni niste bili prepričani,  ali je bil tisti samodejni popravek v urejevalniku besedila pravilen. Vezaj in pomišljaj sta si oblikovno sicer zelo podoba (prvi je krajša in drugi daljša črtica), pa vendar se pomembno razlikujeta tudi v pomenu.

Vezaj je vedno stično ločilo, pomišljaj pa je lahko enodelen ali dvodelen, stični ali nestični.

Vezaj uporabimo:

-          med podrednimi zloženkami: 12-letnik, C-vitamin

-          pri sklanjanju kratic: v LEK-u zaposlujejo, na vrhu EU-ja so se odločili

-          namesto veznika in v zloženih besednih zvezah: angleško-slovenski slovar

Dvodelni nestični uporabimo, ko namesto z vejico želimo vrinjeni stavek ločiti s pomišljajem: Na mednarodni dan maternega jezika – razglasil ga je UNESCO – spodbujamo kulturno in jezikovno raznolikost.

Enodelni nestični pomišljaj uporabimo, ko želimo poudariti oziroma ločiti besedo v stavku ali misli dodati pojasnilo: Pomemben del prehrane so tudi žitarice – riž, ajdova kaša, pira.

Uporabljamo ga za zapis simbola minusa pri matematiki: 10 – 8 = 2.

Enodelni stični pomišljaj uporabimo, ko želimo uporabiti pomen od … do.

Na primer: Ambulanta bo odprta 10.00–16.00. Paziti moramo, da ob uporabi enodelnega stičnega pomišljaja ne zapišemo tudi predloga. Na primer: Ambulanta bo odprta od 10.00–16.00. Pravilen zapis je: Ambulanta bo odprta od 10.00 do 16.00.

Enodelni stični pomišljaj uporabimo tudi za zapis minusa pred temperaturo: –2°C

Kako sklanjamo moška imena s končnico -a

Samostalniki moškega spola, ki se v imenovalniku končajo na -a, v rodilniku pa na -e (vojvoda – vojvode, Miha – Mihe), spadajo v drugo moško sklanjatev. Take samostalnike lahko sklanjamo tudi po prvi moški sklanjatvi. Za pomoč: druga moška sklanjatev ima enake končnice kot prva ženska. Tako si lahko pomagamo s sklanjanjem ženskega samostalnika, ki se končna z -a (npr. miza).

Primer sklanjanja moškega imena Luka:

- Kdo ali kaj? Luka

- Koga ali česa?  Luke/Luka

- Komu ali čemu? Luki/Luku

- Koga ali kaj? Luko/Luka

- Pri kom ali pri čem? pri Luki/Luku

- S kom ali s čim? z Luko/Lukom

Izjema pa je tvorba svojilnega pridevnika, ki ga tvorimo izključno po moški obliki. Torej vojvodov, Mihov, in ne vojvodin, Mihin. Paziti moramo tudi, da v moške samostalnike, ki se v istem besedilu pojavljajo v različnih sklonih, dosledno sklanjamo po isti sklanjatvi.

Kdaj je pika nujna in kdaj je odveč

Pike ne pišemo samo na koncu samostojnih ali zloženih povedi, ampak tudi v nekaterih drugih primerih. In kje je ne smemo pozabiti, kje pa je pika odveč?

Poleg povedi piko pišemo še:

  • za okrajšavami posameznih besed, kot so t.i. (tako imenovani), itd. (in tako dalje), dr. (doktor);
  • za številkami, kadar zaznamujemo vrstilne števnike:  v 90. letih, 11. 1. 2013, ob 8.15;
  • med deli številk, ki ločijo enote različnih stopenj ali kot znak za množenje: 135.400, 5 . 4 = 20.

 

Pike pa ne pišemo pri:

  • kraticah za različne simbole, kot za mere, uteži, denar, kemične spojine;
  • glavnih števnikih (50, 60, 30);
  • naslovi člankov, knjig, napisi na stavbah;
  • naslovne strani knjig, revij,…
  • podpisi v dopisih;

napisi pod slikami, fotografijami.

S/z in k/h – kako že gre?

Občasna ponovitev slovnice ni še nikomur škodila. Tokrat smo za vas pripravili kratek osvežitveni tečaj za pravilen zapis predlogov s/z in k/h.  

Pri izbiri pravilnega predloga je pomemben zapis sledeče besede in ne njena izgovarjava, pri branju pa se različica predloga prilagodi izgovarjavi sledeče besede. Primer prilagoditve je na primer beseda z Zoisom, prebere pa se s cojzom. Pred številkami pa je potrebno upoštevati izgovarjavo številke.

s/z

Predlog s je pred nezvenečimi nezvočniki. Ti so: c č f h k p s š t. Najlaže si jih zapomnimo s stavkom “Ta suhi škafec pušča.” Odmislimo vse samoglasnike in ostanejo le nezveneči nezvočniki. Pred vsemi drugimi črkami je predlog z.

k/h

Predlog h pišemo pred besedami, ki se začnejo s črkama k in g (h kovaču, h godu). Pred vsemi drugimi črkami je predlog k.

Zapis števil z besedo

Pri zapisu števil si moramo zapomniti nekaj enostavnih pravil glede pisanja skupaj ali narazen.

Nekaj enostavnih pravil pri zapisu števil z besedo:

Skupaj pišemo:

  • Glavne števnike do sto: dvanajst, dvajset, petinpetdeset, osemindevetdeset.
  • Stotice: tristo, sedemsto
  • Vrstilne, ločilne in množilne števnike: dvaindvajseti, stotrinajsti, pettisoči

Narazen pišemo:

  • Glavne števnike: sto šestindvajset, deset milijonov

Tudi pred ”in” stoji vejica

Vejica, to zahtevno ločilo, ki nam velikokrat prinaša kar nekaj slovničnih preglavic. Kljub temu je ne smemo zanemariti, saj pomaga pravilno razčleniti poved na posamezne dele. Če ste se v osnovni šoli učili, da pred »ki, ko, ker, da, če vejica skače«, in da je pred veznikom »in« nikakor ne smemo postaviti, imamo za vas novo pravilo. 

Vejica pogosto stoji tudi pred veznikom »in«, in sicer:

  • pri vrinjenih stavkih, ko se nadaljevanje nanaša na del pred vrinjenim stavkom: Vzel je list papirja, ki je bil precej zmečkan, in svinčnik. Vrinjen stavek običajno prepoznamo tako, da lahko tudi brez njega preberemo poved, ki ima še vedno smisel.
  • pri pojasnjevanju z besednima zvezama in sicer ali in to: Vzel je list papirja, in to velik.

Rabiti / Potrebovati

RABITI/POTREBOVATI

Gotovo ste se že znašli v zadregi, ko niste bili prepričani, ali ste uporabili pomensko ustrezno besedo. Pogosto nas v zadrego spravijo glagoli, ki jih v podobnih oblikah uporabljamo v vsakdanjem pogovoru, kar pa ne pomeni, da so tudi pravilni.

Tak primer predstavlja dvojica glagolov rabiti in potrebovati. Pomagamo si lahko s preprostim vodilom: kar že imamo, rabimo ali uporabljamo, česar nimamo, pa potrebujemo.

-          Pri prevajanju rabim slovar. (Pri prevajanju uporabljam slovar.)

-          Za popolno čarovniško masko bi potrebovala črno čarovniško lasuljo. (Lasulje še nimam.)

Sicer pa se v rabiti v pomenu uporabljati uporablja zmeraj manj, saj glagol pogosto zamenjujemo z uporabljati oziroma trošiti.

 

Kako sklanjamo priimke?

Osnovno pravilo pri sklanjanju priimkov je zelo enostavno in si ga ne bo težko zapomniti: Moške priimke sklanjamo, ženskih priimkov pa ne.

Primer:

Moški priimek: Marko Novak – Marka Novaka – Marku Novaku

Ženski priimek: Tjaša Kovač – Tjaše Kovač – Tjaši Kovač

Če se ženski priimek konča na črko –a, ga lahko prav tako sklanjamo.

Primer: Anja Birsa – Anje Birse – Anji Birsi

Isti / Enak

ISTI/ENAK

Uporabniki slovenskega jezika imamo pogosto težave s pravilno rabo pridevnikov isti in enak. SSKJ pridevnik enak opredeli kot takega, ki se ne razlikuje po značilnostih, medtem kot je pridevnik isti definiran »na katerega se misli, iz katerega izhaja«.

Nosim enak pulover kot moja sestra. / Nosim isti pulover kot moja sestra.

V prvem primeru govorimo o dveh puloverjih, ki sta videti podobno, v drugem pa gre za en pulover, ki ga imata oblečenega dve osebi. Če torej poenostavimo – pridevnik isti uporabljamo, ko govorimo o eni stvari, enak pa, ko govorimo o več stvareh.

 

Kako se pišejo besede s končnico –ski in –ški

Pridevnike, ki se končajo s končnicami –ski ali –ški, načeloma pišemo z malo začetnico. Obstajajo pa tri izjeme, kjer jih pišemo z veliko začetnico.

  • Kadar stojijo na prvem mestu v stavku: Angleški jezik je bil moj prvi tuj jezik v šoli.
  • Kadar stojijo na prvem mestu v večbesednih lastnih imenih: Slovenske Konjice, Slovenska knjiga (ime založniške hiše), Slovenske rime (naslov knjige),…
  • Kadar gre za enobesedna lastna imena: na Koroškem, na Slovenskem.

Se piše skupaj ali narazen?

Pri pisanju besed kadar koli, kateri koli in kjer koli, se pogosto znajdemo v zagati, kako zapisati te besede. Kako je pravilno?

Po slovenskem pravopisu sklope z besedo ”koli” pišemo narazen (bolj priporočljivo), lahko pa tudi skupaj. Oba zapisa sta torej pravilna. To pravilo velja tudi za besede čigar koli, kjer koli in podobno.

Ne glede na to, katero obliko zapisa besede uporabite, pa je pomembno, da se ga dosledno držite, vsaj znotraj enega besedila, saj lahko v nasprotnem primeru dajte vtis nedoslednosti in bralca zmedete, katera oblika je bolj pravilna.

Posredovati

POSREDOVATI

Pogosto je napačno rabljen glagol posredovati. Glagol je primeren za rabo, ko želimo povedati, da smo posredovali pri kom za koga, na primer dosegli sporazum med skreganima prijateljema. Tako uporaba glagola v spodaj naštetih primerih ni primerna, saj jih lahko zamenjamo z ustreznejšimi.

-          Posredujem (prepošiljam) elektronsko korespondenco med člani upravnega odbora.

-          Prosim vas, da mi posredujete (sporočite) podatke za sklenitev pogodbe.

-          Posredoval (podal) je mnenje stranke o predlogu novega zakona.

Zapis besed po slovenskem pravopisu

Slovenski pravopis iz leta 2001 je pri zapisovanju nekaterih besed dodal črko »j«. Pri nekaterih sestavljenih prislovih, kjer je SSKJ dopuščal tudi pisanje skupaj, je zdaj predpisano pisanje narazen. V spodnji tabeli si preberite nekaj besed, ki so po pravopisu dobile novo pravilno obliko.

staro (nepravilno) novo (pravilno)
olimpiada olimpijada
amoniak amonijak
meridian meridijan
salmiak salmijak
vegetarianec vegetarijanec
ponavadi po navadi
odkod od kod
odkoder od koder
dozdaj do zdaj
odzdaj od zdaj
zazdaj za zdaj
potihem po tihem
potiho po tiho
nanovo na novo

Angleške kratice

BRB, ASAP in številne druge angleške kratice se vedno bolj prebijajo v uporabo tudi pri nas. Največkrat naletimo nanje v spletnih klepetih, nekatere med njimi pa so pogoste tudi v poslovnem svetu. Če vam še niso najbolj domače, smo za vas pripravili pregled nekaterih najbolj pogostih:

ASAP: As soon as possible – Kakor hitro je mogoče
BRB: Be right back – Takoj bom nazaj
AFAIK: As far as I know – Kolikor mi je znano
TBD: To be determined – Še ni določeno
EBD: End of business day – Konec delavnika
AKA: Also known as – Poznan tudi kot
ATM: At this moment – V tem trenutku
FOC: Free of charge – Brezplačno
FYEO: For your eyes only – Samo za vas, zaupna informacija
FYI: For your information – V vednost
JIC: Just in case – Za vsak primer
TIA: Thanks in advance – Hvala vnaprej

Besedni dvojčki

Besede, ki so skoraj enake, zato jih včasih težko ločimo. Njihovi pomeni pa so nekaj povsem drugega – kratka, a učinkovita lekcija iz angleščine.

than – then
I’m taller than you.
He went to the store, then we met for a drink.

 

desert – dessert
Sahara is a desert in Africa.
Chocolate cake is my favourite dessert.

 

cook – cooker
Jamie Oliver is a famous cook.
Do not leave boiling water unattended on the cooker.

 

receipt – recipe
They forgot to give me receipt in the shop.
Will you give me your recipe for potica?

 

weather – whether
Do people in England really talk about the weather all the time?
When are you going to tell me whether you are coming with us or not?

Člen »the«, »a« ali morda »an«?

Določnih in nedoločnih členov, kot jih ima angleščina, v slovenščini ne poznamo, kljub temu pa njihove uporabe ni nemogoče osvojiti. Že če sledimo nekaj preprostim pravilom, bomo v večini primerov znali izbrati pravi člen. Poglejte si naše namige, nato pa se preizkusite v nekaj praktičnih primerih.

1. Edninski nedoločni člen »a«/»an« uporabljamo:

  • Kadar neko stvar omenimo prvič: I’m reading a book.
  • Pri poklicih in narodnostih: She is a teacher. He is an Italian.
  • V ustaljenih frazah: I’ve got a temperature. I’m in a hurry
  • Za izražanje količine: once a month
  • Pri nekaterih številih: a hundred miles

Kdaj namesto »a« uporabimo »an«?

Če nedoločni člen stoji pred besedo, ki se začne s samoglasnikom, namesto »a« uporabimo »an«. Pri tem upoštevamo izgovorjavo in ne zapisa besede. an apple, a union, an hour.

2. Določni člen »the« uporabljamo:

  • Kadar vsi vedo, na katero stvar se nanašamo: What is the book about?
  • Kadar se nanašamo na edinstveno stvar: The sun is rising.
  • Pred vrstilnimi števniki in presežniki: in the second part, the fastest car
  • Pred glasbenimi instrumenti: He plays the violin.
  • Pred nekaterimi geografskimi in stvarnimi imeni (reke, morja, gorovja, otočja, puščave, hoteli, gledališča): the Alps, the Ritz, the Odeon
  • Ko stvar definiramo z dodatnimi informacijami: Who is the girl he is talking to?
  • Z nazivi in imeni krajev, ki vsebujejo »of«: the duke of Suffolk, the United States of America
  • Za poimenovanje skupin ljudi: the British, the young, the poor

Sprememba izgovorjave člena »the«

Izgovorjava določnega člena »the« se spremeni, če stoji pred besedo, ki se v izgovorjavi začne s samoglasnikom.

3. Člena ne uporabljamo:

  • Pri mesecih, dnevih v tednu in praznikih: We celebrate Christmas in December.
  • Pri ustanovah: He goes to school.
  • Pri neštevnih samostalnikih: milk, sugar
  • Pri abstraktnih samostalnikih: hate
  • Pri posploševanju, kadar za to uporabljamo samostalnik v množini: He is interested in cars.
  • Pred večino imen držav, jezer, cest, mest, celin.

Preizkusite se!

1. ___ old usually have problems sleeping.
2. We could see ___ moon dissappearing behind the mountains.
3. ___ roses are my mum’s favourite flowers.
4. Yesterday evening I went to see ___ film.
5. ___ film I saw yesterday was about (6) ___ single mother in (7) ___ time of war.

Rešitve: 1. the, 2. the, 3. /, 4. a, 5. the, 6. a, 7. the

Pisanje števil v angleščini

Pisanje števil nam pogosto dela preglavice že v svojem jeziku, v tujem pa še toliko bolj. Da dvomov ne bo več, vam bomo tokrat pomagali s petimi preprostimi nasveti za pisanje števil v angleškem jeziku.

1. Pika ali vejica?
Decimalna števila pišemo s piko (37.5), pri celih številih pa po tri številke ločujemo z vejico (6,825,133). Tu so napake zelo pogoste, saj v slovenščini piko in vejico pri številih uporabljamo ravno obratno.

2. Kdaj napisati z besedo?
Z besedo načeloma pišemo cela števila do deset (two cars), časovna obdobja (eighties,seventeenth century), običajno pa tudi cela števila na začetku stavka (Seventeen people came to the party).

3. Datumi
Za pisanje datumov je pravilnih več načinov: August 11, 11 August ali the 11th of August.

4. Kdaj uporabimo vezaj?
Pri pisanju števil od 21 do 99, razen desetic (A day has twenty-four hours.) in pri pisanju preprostih ulomkov (one-third).

5. Pisanje s številko in besedo
Kombinacijo številk in besed uporabljamo za pisanje velikih okroglih števil (2 million) in ko se skupaj pojavita dve števili (seven 80-year-olds).

Voščite

December je tisti mesec, ko izrečemo največ lepih želja. Pomagamo vam, da boste letos lahko voščili tudi v tujih jezikih.

Slovenski jezik

  • V novem letu vam želimo veliko sreče, zdravja in uspehov!
  • Želimo vam vesele božične praznike in srečno novo leto!

Angleški jezik

  • May the coming year bring you much happiness, health and success!
  • We wish you a Merry Christmas and a Happy New Year!

Nemški jezik

  • Für das neue Jahr wünschen wir Ihnen viel Glück, Gesundheit und Erfolg!
  • Wir wünschen Ihnen frohe Weihnachtsfeiertage und alles Gute zum neuen Jahr!


Francoski jezik

  • Que l’année qui vienne vous apporte joie, santé et succès!
  • Nous vous souhaitons un joyeux Noël et une bonne année!

Italijanski jezik

  • Che il Nuovo Anno sia pieno di felicità, salute e successo!
  • Vi auguriamo un sereno Natale e un felice Anno Nuovo!

Hrvaški jezik

  • U novoj godini želimo Vam mnogo sreće, zdravlja i uspjeha!
  • Želimo Vam vesele božićne blagdane i sretnu novu godinu!


Češki jezik

  • Přejeme Vám hodně štěstí, zdraví a úspěchů v novém roce!
  • Veselé Vánoce a šťastný Nový rok!

Slovaški jezik

  • V novom roku Vám želáme veľa šťastia, zdravia a úspechov!
  • Prajeme Vám veselé Vianoce a štastný Nový rok!

Poljski jezik

  • Niech nadchodzący rok przyniesie Ci wiele radości, zdrowia i sukcesów!
  • Życzymy Wesołych Świąt Bożego Narodzenia i Szczęśliwego Nowego Roku!


Ruski jezik

  • Пусть наступающий год принесет Вам счастье, здоровье и успех!
  • С Новым Годом и Рождеством Христовым!

Kako pravilno zapišemo datume v različnih jezikih?

Ste se pri zapisovanju datumov v različnih jezikih že kdaj znašli v zadregi? Se tudi vam kdaj zazdi, da je različnih zapisov skoraj toliko, kot je avtorjev? Morda res, a pravilna rešitev je največkrat le ena. Če se tudi vam kdaj zgodi, da pri zapisu datuma v slovenskem ali kakšnem tujem jeziku niste povsem prepričani, kako je prav, smo za vas pripravili kratek vodič, ki bo enkrat in za vselej razrešil vse dileme. Odslej boste datume zapisovali kot pravi profesionalec!

 

Začnimo kar doma …

Čeprav ste prepričani, da znate v svoji materinščini datum zapisati pravilno, se morda motite – na dopisih, na spletnih straneh in celo v nekaterih medijih se namreč redno pojavljajo primeri napačnega zapisa datuma v slovenskem jeziku. Kot se to pri jezikovnih zagatah pogosto dogaja, ene in edine pravilne rešitve ni, vendar pa obstaja nekaj pravil, ki se jih velja držati.

Pri zapisu datuma tako posamezne dele (dan, mesec in leto) ločimo s piko, ki ji sledi presledek. Praviloma gre za tako imenovan nedeljivi presledek, ki ga v urejevalniku besedil dobimo s kombinacijo tipk Ctrl + Shift + preslednica. Ničle pri zapisu datuma niso potrebne, zato jih praviloma izpustimo. Če mesec zapisujemo z besedo, pazimo, da ga zapišemo z malo začetnico (urejevalniki besedil prvo besedo po piki radi zapišejo z veliko začetnico, kar je sicer zelo praktično pri pisanju besedil, pri zapisu datuma pa hitro pride do napake), obenem pa mesec postavimo tudi v pravilen sklon.

 

Primeri pravilnega zapisa:

25. 5. 2016

25. maj 2016

Dobimo se 25. maja 2016.

 

Primeri napačnega zapisa:

25.5.2016

25. 05. 2016

Dobimo se 25. maj 2016.

 

Kaj pa datumi v tujih jezikih?

V večini Evrope se uporablja podoben format zapisa datuma kot pri nas, torej v obliki dan-mesec-leto (dd-mm-llll). Tak način zapisa datuma se uporablja tudi v večini držav Srednje in Južne Amerike, pa tudi v Afriki, Oceaniji in večjem delu Azije. Z zapisom datumov v jezikih teh držav načeloma torej ne bi smeli imeti težav, poudarimo pa naj, da v tujini nekoliko pogosteje zapišejo tudi ničlo; datume torej zapišejo v obliki 02. 05. 2016. Izjema je Španija, kjer je priporočljiva enaka oblika zapisa datuma kot pri nas, torej brez ničel.

Enostavno, kajne? Niti ne! Za pravo zmedo namreč poskrbijo v Združenih državah Amerike, kjer datum praviloma zapisujejo v obliki mesec-dan-leto, torej mm-dd-llll. Pri nekaterih datumih to ni problem; povsem jasno je namreč, da datum 12/31/2016 pomeni 31. december, saj nimamo 31 mesecev, a pri zapisu 12/11/2016 že lahko le ugibamo, če gre za 12. november ali pa morda 11. december. Pomembno je torej, da poznamo vir besedila oziroma da vemo, kateremu geografskemu območju je besedilo namenjeno; razen v ZDA tovrsten format zapisa uporabljajo še v Belizeju,  Mikroneziji, občasno pa tudi na Filipinih, v Savdski Arabiji in Kanadi. Če se želite izogniti vsakemu dvomu, raje uporabite izpis z besedo, denimo 12. november 2016, in tako razrešite vse dileme.

Da pa stvari ne bi bile preveč enostavne, obstajajo tudi kotički sveta, kjer datume zapisujejo v formatu leto-mesec-dan (llll-mm-dd), torej denimo 2016-05-25. In kje lahko srečate takšno obliko zapisa? Na Japonskem, Kitajskem, v Severni in Južni Koreji, na Tajvanu, Madžarskem, v Litvi in Iranu, občasno pa tudi v drugih evropskih in azijskih državah. Le kdo bi si mislil, da je lahko tako enostavna stvar kot zapis datuma tako zelo zapletena, kajne?

 

Eko slovarček

Ločevanje odpadkov, ugašanje luči in uporaba javnega prevoza so malenkosti, s katerimi lahko vsak prispeva k ublažitvi podnebnih sprememb. Ker je ta tema vedno bolj aktualna, bomo tokrat spoznali nekaj najpogostejših angleških izrazov s tega področja.

Čemur v slovenščini rečemo odpadki, lahko v angleščini poimenujemo s kar nekaj različnimi izrazi. Osnovni in najpogostejši so waste, offal, garbage ali trash. Za kuhinjske odpadke največkrat uporabljamo izraz litter, kadar pa naletimo na smeti v gozdu ali odpadke, ki so ostali po pikniku, jim rečemo refuse.

Z ločevanjem odpadkov omogočimo njihovo recikliranje. Najboljše, kar lahko storimo, pa je, da odpadkov proizvedemo čim manj. Na to nas opominja zelena krožna puščica iz treh delov, ki pomenijo: reduce-reuse-recycle.

V povezavi z varovanjem okolja zadnja leta veliko govorimo o onesnaževanju, izpustih CO2, učinku tople grede in segrevanju ozračja:
“CO2 emissions and other air pollution cause greenhouse effect and global warming.”

Znate pravilno napisati elektronsko sporočilo v angleščini?

Če podjetje posluje s tujimi partnerji, je pisanje elektronskih sporočil v tujem jeziku nujen del vsakodnevnega poslovanja. Pri tem pa obstaja nekaj pravil, ki jih moramo pri pisanju tovrstnih pisem upoštevati. Še posebej pomembno je, da ta pravila upoštevamo takrat, ko si dopisujemo s poslovnimi partnerji iz Velike Britanije, ki slovijo po svoji vljudnosti.

Začetek: Na začetku uporabimo fraze, kot so:

Dear Sir or Madam

Dear Mr/Mrs/Miss/Ms

Dear John

 

Osrednji del: Osrednji del je običajno sestavljen iz treh delov. Najprej namenimo nekaj besed temu, o čemer pišemo:

 

I am writing to enquire about…

                    to ask about…

                    in connection with…

Če nato želimo od naslovnika pridobiti informacije, besedilo nadaljujemo na ta način:

I would be grateful if you could send me…

             appreciate it if you could…

 

In particular I am interested in…

Would it be possible for you to tell me…

Could you also tell me…

 

I would be grateful if you could send me this information as soon as possible.   

 

Za zaključek osrednjega dela besedila lahko uporabite naslednje fraze:

I look forward to hearing from you.

Please contact me if you need any further information.

Please let me know if you need any further information.

If you need any information regarding the above matter, please do not hesitate to contact me.

 

Zaključek: Za zaključek so najbolj primerne naslednje besedne zveze:

 

Yours faithfully.

Yours sincerely

Best wishes

Best regards

Kind regards

Je prišel eden ali en?

Beseda ”eden” je samostalniška oblika števnika besede ”en” za imenovalnik ednine moškega spola. Kadar se števnik torej uporablja pridevniško, moramo za pravilno rabo uporabiti besedo ”en” (npr: En človek je prišel). Kadar pa beseda stoji samostojno (kot samostalnik), pa je treba uporabiti besedo ”eden” (npr: Vsi za enega, eden za vse).

V nekaterih primerih pa je namesto besede ”eden” bolje uporabiti zaimek ”nekdo”. V primeru stavka Eden je včeraj prišel je bolj primerno zapisati Nekdo je včeraj prišel.

Ločite britansko in ameriško angleščino?

Če veliko uporabljate angleški jezik, ste verjetno že nekajkrat ugotovili, da se Britanci in Američani izražajo precej drugače. Čeprav gre v osnovi za isti jezik, se nekateri izrazi zelo razlikujejo; nekateri celo tako zelo, da jih govorci druge verzije angleščine le stežka prepoznajo. Za vse, ki imajo radi jezikoslovne zanimivosti, in za vse, ki bi radi izpopolnili svoje znanje angleščine, smo pripravili nekaj zabavnih primerjav britanske in ameriške angleščine.

 

Ste kaj lačni?

Ko boste v tujini želeli pojesti kaj dobrega, boste hrano seveda morali naročiti v angleškem jeziku. Če si boste želeli privoščiti ocvrt krompirček, boste v Veliki Britaniji morali naročiti chips, v ZDA pa French fries, če pa bi raje krompirjev čips, pa v Veliki Britaniji poprosite za crisps, v ZDA pa za potato chips. Če si boste za konec obroka zaželeli še piškot, boste morali Angležem povedati, da želite biscuit, Američanom pa naročite cookie.

 

Radi nakupujete?

Če se boste v tujini podali na nakupovalni izlet, vam bo zagotovo prav prišla informacija, da se puloverju po britansko reče kar pullover ali pa jumper, po ameriško pa sweater. Superge so po ameriško sneakers, po britansko trainers, naramnicam pa Britanci rečejo braces, Američani pa suspenders.

 

Boste našli pravo nadstropje?

Nadstropja so pogost vir nesporazumov, ko primerjamo britansko in ameriško angleščino. Britanci pritličju namreč rečejo ground floor, tako kot pri nas, Američani pa temu delu stavbe pogosto rečejo kar first floor, torej prvo nadstropje. In kako se torej reče nadstropju, ki je nad pritličjem? Britanci se spet zgledujejo po nas in mu rečejo first floor, Američani pa štejejo naprej, zato je to nadstropje zanje že second floor (drugo nadstropje). Če ne boste pozorni, boste kaj kmalu pristali v napačnem nadstropju …

 

Gremo na počitnice!

Tem boste v pogovoru z britansko govorečimi prijatelji rekli holiday, ameriškim prijateljem pa boste lahko zaupali, da greste na vacation. Ko boste prispeli na svojo destinacijo, boste za prevoz s podzemno železnico v britanskih mestih uporabljali underground, v ameriških pa subway. Če si boste želeli ogledati kakšno turistično znamenitost in boste za to morali čakati v vrsti, bo to v Veliki Britaniji queue, v ZDA pa line. In če vas bo med potovanjem zgrabil glavobol, zaradi katerega boste želeli v bližnji lekarni kupiti aspirin, bodite v Veliki Britaniji pozorni na napis chemist’s, v ZDA pa poiščite drugstore ali pharmacy. Še ena stvar, ki jo boste na potovanju zagotovo potrebovali: če morate obiskati WC, v Veliki Britaniji povprašajte za loo, v ZDA pa za restroom.

 

Tako blizu, a vseeno tako daleč …

Obstaja kar nekaj besed, ki se tako v britanski kot tudi v ameriški angleščini zapišejo in izgovorijo izjemno podobno – vseeno pa med njimi obstaja majhna razlika. Po britansko je barva tako colour, po ameriško pa color, letalo je lahko aeroplane ali airplane, ček je lahko cheque ali check, gledališče je lahko theatre ali theater, siva pa je lahko grey ali gray. Obnašanje je lahko behaviour ali behavior, sosed je neighbour ali neighbor, humor je humour ali pa kar humor, govorica pa rumour ali rumor.

Želite prejemati koristne jezikovne nasvete po e-pošti? Prijavite se spodaj.


This website uses only cookies essential for the functionality of the website and traffic analysis. Cookies also enable plug-ins and improve the user experience. By using this website you agree to our use of cookies.
More on cookies...

This website uses only cookies essential for the functionality of the website and traffic analysis. Cookies also enable plug-ins and improve the user experience. By using this website you agree to our use of cookies.

What are cookies?

Excerpt from the Wikipedia encyclopedia: »A cookie is a small piece of data sent from a website and stored in a user's web browser while a user is browsing a website. When the user browses the same website in the future, the data stored in the cookie is sent back to the website by the browser to notify the website of the user's previous activity. Cookies were designed to be a reliable mechanism for websites to remember the state of the website or activity the user had taken in the past. ...« Continue reading on the following link: to Wikipedia

This web site uses the following cookies:

This web site and the data collected is operated by:
ATE Globalis d.o.o., Stegne 7, 1000 Ljubljana, Slovenia, Authorized representative: Anita Hostnik, ID: SI636643017

Cancel your consent to our use of cookies
Close