Albanski jezik je eden od jezikov iz naše regije, ki jih verjetno slabše poznamo. Vse pogosteje ga sicer slišimo tudi na naših ulicah in trgih, vendar pa s slovenščino ne deli bližnje povezave, zato ga slabo razumemo. Vendar pa se vse več Slovencev na svoje počitnice napoti prav v Albanijo. Prekrasno morje, prijazne cene in kotiček sveta, ki še ni oblegan s strani množičnega turizma, so dovolj dobri razlogi, da se številni popotniki odpravijo prav tja. Če si želite tudi vi podrobneje spoznati albanski jezik in samo Albanijo, vas vabimo, da se nam pridružite pri odkrivanju naslednjih zanimivosti.
#1: Albanski jezik govori okoli 7,5 milijona ljudi
Večina govorcev, kar šest milijonov, živi na zahodnem delu Balkanskega polotoka. Večinoma gre za Albance, ki živijo v Albaniji in na Kosovu. V teh dveh državah je albanščina tudi uradni jezik.
A albanščino je mogoče slišati še marsikje drugje; tako velja denimo za priznani manjšinski jezik na področju Črne gore, Italije, Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške in Romunije.
Poleg tega se albanščina govori tudi drugje po svetu, denimo v obeh Amerikah in v Oceaniji, pa tudi v Aziji in Afriki.
#2: Albanski jezik lahko slišimo tudi v Sloveniji
V Sloveniji seveda najpogosteje govorimo slovenščino, vendar pa pogosto lahko slišimo tudi albanščino. Pri popisu prebivalstva leta 2002 je tako albanščino za svoj materni jezik navedlo 0,4 % prebivalcev. Ker se je od takrat število prebivalcev povečalo, delež tujega prebivalstva pa je narasel z 2 % na 5 %, lahko domnevamo, da je dandanes govorcev albanščine v naši državi še nekoliko več.
#3: Albanščina je indoevropski jezik
Znotraj indoevropske družine pa predstavlja samostojen jezik. Točen izvor albanščine v okviru skupine indoevropskih jezikov je sicer še vedno zavit v tančico skrivnosti. Eden od razlogov za to je tudi dejstvo, da so se prvi pisni viri v albanščini pojavili šele precej pozno, okoli 15. stoletja.
#4: Albanščina v številkah
Albanska abeceda ima 36 črk, sedem samoglasnikov in 29 soglasnikov. Med njimi pa je kar nekaj takih, ki jih v slovenščini ne poznamo. Črka ç se denimo tako izgovarja kot naš č, ë kot polglasnik e, sh kot š, obstaja pa še kar nekaj drugih zanimivih posebnosti.
#5: Albanščina pozna dve glavni narečji
Albanski jezik se deli na dve glavni narečji: gegovsko narečje (Albanci mu rečejo Gegë) in toskovsko narečje (temu rečejo Toskë). Prvo narečje se govori na severu Albanije, drugo pa predvsem na jugu. Okvirno mejo med obema narečjema predstavlja reka Škumbin.
Toskovsko narečje sicer predstavlja osnovo albanskega knjižnega jezika. Poleg dveh glavnih narečij pozna albanski jezik še nekaj manj izrazitih, nekatera narečja pa so tudi že izumrla.
#6: Uradna pisava albanskega jezika je latinica
Ta sicer spada med najbolj razširjene pisave na svetu, saj jo uporablja kar 70 % svetovne populacije.
#7: Albanščina vključuje številne besede iz drugih jezikov
Nekateri menijo celo, da je albanščina skozi čas izgubila kar okoli 90 % svojega izvirnega besedišča in ga nadomestila z izposojenkami iz drugih jezikov. Mednje spadajo denimo latinščina, grščina, slovanski jeziki, italijanščina in turščina. Drugi strokovnjaki sicer menijo, da je ta ocena pretirana, a dejstvo je, da je na albanski jezik skozi zgodovino vplivalo veliko drugih jezikov.
