Zadnji dan v septembru bomo obeležili 62. mednarodni dan prevajalcev. Mednarodni dan prevajalcev je nastal na pobudo Mednarodne zveze prevajalcev, ki se je na ta način želela pokloniti prevajalskemu poklicu. Na ta dan je v začetku petega stoletja umrl rimski teolog sv. Hieronim. Njegov prevod Stare zaveze iz hebrejščine v latinščino je po kakovosti zasenčil vse predhodnike. Danes prevod poznamo po imenu Vulgata. Cerkev ga je kasneje razglasila za uradni prevod Biblije v latinščino.

Prevajanje je veliko več kot zgolj jezikovna dejavnost, saj sta jezik in književnost določene jezikovne oziroma etnične skupine vedno odsev okolja, v katerem sta nastala. Prevajalec mora zato poznati tako izvorni kot ciljni jezik, kulturo in občinstvo, saj pogosto predstavljajo ključno vlogo na različnih področjih družbenega delovanja; od diplomacije, trgovanja, znanosti, izobraževanja.

Letošnji mednarodni dan prevajalcev je posvečen spremembam na področju prevajanja in tolmačenja. Pogoji za delo prevajalcev se danes močno razlikujejo od tistih pred desetletjem ali dvema. Prevajalci uporabljajo orodja, ki omogočajo hitrejše in bolj dosledno prevajanje; neskončen vir informacij svetovnega spleta pa je samo klik ali dva stran, posvetovanje s prevajalskimi kolegi pa še nikoli ni bilo lažje.

Področje prevajanja pa se je spremenilo tudi za naročnike. Ni več nujno, da za svoje prevajalske projekte izberejo lokalnega prevajalca – v imenikih mednarodnih profesionalnih združenj lahko poiščejo ponudnika prevajalskih storitev, ki bo ustrezal njihovim zahtevam in potrebam. Zaradi novih informacijskih tehnologij je tudi komunikacija med naročnikom in ponudnikom enostavnejša in hitrejša.

Spremembe prinašajo tako nove izzive kot nove priložnosti. Osnove prevajalskega poklica pa ostajajo: poslanstvo prevajalstva je omogočanje komunikacije med ljudmi z različnim jezikovnim znanjem; kakovost prevoda ostaja najpomembnejši del prevajalske storitve; stalno jezikovno izobraževanje pa nujni del prevajalskega poklica.