15639432_m

Najpogostejši hrvatizmi in srbizmi v slovenskem jeziku

Dobro znano je, da je jezik živa reč, ki se nenehno spreminja in razvija. Vemo tudi, da na razvoj jezika pogosto vplivajo tudi jeziki iz okoliških držav, enako pa se seveda dogaja tudi s slovenščino. Zaradi geografske bližine in tudi zaradi dolgega bivanja v nekdanji skupni državi je tako slovenščina prevzela kar nekaj izrazov iz hrvaškega in srbskega jezika. Številni hrvatizmi in srbizmi so zato danes v našem jeziku že tako udomačeni, da jih sploh ne opazimo oziroma prepoznamo več. Vas zanima, za katere gre? Morda boste presenečeni!

 

Kaj je pravzaprav hrvatizem in kaj srbizem?

No, jasno je seveda, da je hrvatizem beseda, ki smo jo prevzeli iz hrvaškega jezika, srbizem pa beseda, ki smo jo prevzeli iz srbskega jezika, a dejstvo je, da je med obema izrazoma včasih kar težko postaviti jasno mejo. Srbščina in hrvaščina sta bili namreč skozi zgodovino tesno prepleteni, zato je za številne besede kar malo težko jasno določiti, iz katerega od jezikov smo jih prevzeli.

 

In kateri so tisti hrvatizmi in srbizmi, ki jih najpogosteje uporabljamo?

Omenili smo že, da gre običajno za izraze, za katere sploh ne bi pomislili, da so v resnici tujega izvora. Tako smo jih namreč že navajeni in tako pogosto se uporabljajo, da nam zvenijo že čisto domače.

Tako denimo radi rečemo, da nekaj smatramo, čeprav bi bilo bolj pravilno, da to mislimo ali menimo. Rečemo tudi, da nekaj izgleda tako in tako, čeprav je tako v resnici videti. Ko naštevamo, radi uporabimo izraz in tako dalje namesto izraza in tako naprej. Ko govorimo o Jugoslaviji, povemo, da je bila to bivša skupna država, čeprav bi bilo bolj prav, da rečemo nekdanja skupna država. Rečemo, da bomo nekaj storili kasneje, čeprav bi bil bolj ustrezen izraz pozneje, potem pa se odpravimo na otvoritev, ki bi ji sicer bolj pravilno rekli odprtje. In ko gremo na počitnice, se sosedom pohvalimo, da se naš apartma nahaja tik ob morju, čeprav bi bilo bolje, da bi preprosto rekli, da je tik ob morju.

Po povratku z morja, ki bi mu seveda morali reči vrnitev, se odpravimo še na kakšno košarkarsko tekmo, da si ogledamo svoje najljubše košarkaše, ki bi jim sicer bolj pravilno rekli košarkarji. Seveda vsi komaj čakamo, da si jih ogledamo na sledeči tekmi, pa čeprav gre v resnici za naslednjo tekmo. Nekateri bodo rekli, da rezultat pravzaprav sploh ni pomemben in da so naši košarkarji za nas najboljši, brez obzira na to, na katero mesto se bodo uvrstili – mi pa vemo, da so najboljši ne glede na to, na katerem mestu bodo pristali. V vsakem primeru pa bomo tekom prvenstva (seveda smo hoteli reči v času prvenstva) z veseljem spremljali njihove nastope. V kolikor jim ne bi šlo dobro, oziroma, naj se popravimo, če jim ne bi šlo dobro, pa bomo pač še toliko glasneje navijali za njih!

 

Bi sami torej prepoznali hrvatizme in srbizme?

Prepričani smo, da vam je zgornji sestavek razkril, da gre za besede, ki jih včasih resnično težko prepoznamo, ker smo jih pač tako zelo navajeni. Verjetno vam je kar nekaj stavkov zvenelo povsem naravno in domače, šele tedaj, ko ste prebrali pravilno verzijo, pa ste ugotovili, da prva pravzaprav izvira iz tujega jezika. Seveda ni s tem prav nič narobe, jezik je pač živa in precej živahna reč, je pa jasno prav, da se pri pisanju v maternem jeziku potrudimo, da uporabljamo pravilne izraze.