Pomišljaj ali vezaj – kdaj in zakaj?


Ste morda mislili, da sta pomišljaj in vezaj praktično enako ločilo? Pa seveda nista. Razlikujeta se že po samem videzu oziroma obliki, pa tudi po stičnosti in uporabi. Poglejmo torej, kdaj uporabljamo pomišljaj in kdaj vezaj, da bo vaša pisna poslovna komunikacija res profesionalna.

 

1. Oblika oziroma videz

Zadeva je relativno preprosta: pomišljaj zapisujemo z daljšo črtico, vezaj pa s krajšo.

Pomišljaj je videti tako –, vezaj pa -. Res preprosto, kajne?

 

2. Uporaba in stičnost/nestičnost

Vezaj

Vezaj pišemo med zloženimi deli besede oziroma namesto besede in (slovensko-angleški slovar), med zloženkami, ki so v podredni zvezi (DVD-predvajalnik), pri sklanjanju kratic (v NUK-u) ali na koncu samostojnega dela zloženke (dvo- in štiriročno igranje klavirja).

Pri vezaju ne bo veliko težav niti pri stičnosti, saj gre za ločilo, ki je vedno stično. To pomeni, da ga zapišemo brez presledka na obeh straneh.

Pomišljaj

Malce bolj kompleksna pravila pa spremljajo zapis pomišljaja, saj je lahko to ločilo zapisano stično ali nestično, hkrati pa je lahko tudi enodelno ali dvodelno. V kombinaciji teh dveh kriterijev nastanejo tri možnosti zapisa:

  • dvodelni nestični pomišljaj (Zgodilo se je – kot sem si zapisal – davnega zimskega dne v letu 1985.),
  • enodelni nestični pomišljaj (Požrl sem preveč – juho, zrezek in še sladico.),
  • enodelni stični pomišljaj (Delovni čas trgovine: 7.00–19.00).

V katerih primerih pa moramo uporabiti določeno različico?

Dvodelni nestični pomišljaj uporabljamo samo v enem primeru: da ločimo vrinjeni stavek od preostalih delov povedi. Še enkrat zgornji primer: Zgodilo se je – kot sem si zapisal – davnega zimskega dne v letu 1985. Vrinjeni stavek (»kot sem si zapisal«) torej na obeh straneh od povedi ločimo s pomišljajema. Če vam je kaj lažje, lahko namesto dveh pomišljajev skoraj vedno uporabimo dve vejici.

Enodelni nestični pomišljaj uporabimo, kadar želimo poudariti besedo ali besedno zvezo v stavku (in jo zato zapišemo za pomišljajem), kadar dodajamo pristavčno pojasnilo (kot v primeru zgoraj) in pa tudi pri matematiki, ko zapisujemo simbol za odštevanje (100 – 10) .

Enodelni stični pomišljaj uporabljamo predvsem v kombinaciji s številkami: za nadomestilo od/do (str. 10–20), pri čemer ne smemo uporabiti hkrati še predloga od, in kot minus pri zapisu negativnih števil (–5 točk). Uporabljamo ga tudi v kombinaciji z besedami, spet za nadomeščanje od/do (cesta Ljubljana–Domžale).

 

Če boste še vedno imeli težave, pa seveda lahko vaša besedila pošljete nam v pregled oz. lekturo. Z veseljem bomo opravili to delo, vi pa boste brez skrbi! :-)

11747508_m

This website uses only cookies essential for the functionality of the website and traffic analysis. Cookies also enable plug-ins and improve the user experience. By using this website you agree to our use of cookies.
More on cookies...

This website uses only cookies essential for the functionality of the website and traffic analysis. Cookies also enable plug-ins and improve the user experience. By using this website you agree to our use of cookies.

What are cookies?

Excerpt from the Wikipedia encyclopedia: »A cookie is a small piece of data sent from a website and stored in a user's web browser while a user is browsing a website. When the user browses the same website in the future, the data stored in the cookie is sent back to the website by the browser to notify the website of the user's previous activity. Cookies were designed to be a reliable mechanism for websites to remember the state of the website or activity the user had taken in the past. ...« Continue reading on the following link: to Wikipedia

This web site uses the following cookies:

This web site and the data collected is operated by:
ATE Globalis d.o.o., Stegne 7, 1000 Ljubljana, Slovenia, Authorized representative: Anita Hostnik, ID: SI636643017

Cancel your consent to our use of cookies
Close