Scroll Top

Poved ali stavek – kakšna je razlika?

Poved ali stavek – ali ni to ista reč? Ne, pravzaprav ni! Morda se nekaj podrobnosti o tem spomnite še iz šolskih dni, večino pravil in zakonitosti pa ste verjetno že uspešno pozabili. Danes smo si vzeli nekaj časa, da jih skupaj obnovimo in ponovno ugotovimo, kakšna je razlika med povedjo in stavkom.

 

Kaj je torej stavek?

Stavek je definiran kot enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz besed. Besede, zbrane okrog glagola v osebni obliki, torej tvorijo stavek. Poznamo različne oblike stavkov, ti so lahko denimo enodelni ali pa dvodelni.

Enodelni stavki so lahko glagolski (primer takšnega stavka bi bil recimo »Sneži!«) ali pa neglagolski (primer takšnega stavka bi bil recimo »Odlično!«). Enodelne stavke določamo glede na besedno vrsto, ki se pojavlja v samem stavku.

Dvodelni stavki so malce bolj podobni stavku, kot si ga morda predstavljamo. Vsebujejo namreč osebek (gre za stavčni člen v imenovalniku) in povedek (gre za stavčni člen, ki izraža osebno glagolsko obliko). Primer takšnega stavka bi bil recimo »Tina je danes prišla v službo.«.

 

In kaj je poved?

Poved je definirana kot zaključena enota iz povezanih besed, ki ima določen pomen oziroma sporočilo. Začne se z veliko začetnico, konča pa s končnim ločilom, ki je lahko pika, klicaj ali vprašaj. V SSKJ je poved definirana kot najmanjša samostojna enota jezikovnega sporočila, ki je lahko tudi že sama sporočilo.

Povedi so lahko sestavljene iz enega ali več stavkov; lahko so torej enostavčne ali večstavčne. Pri enostavčnih povedih je stavek že tudi poved, večstavčne povedi pa so sestavljene iz več stavkov. Ti so med seboj lahko povezani priredno, podredno ali soredno.

In kako vemo, koliko stavkov je v posamezni povedi? Preprosto, v povedi preštejemo število glagolov. Poglejmo nekaj primerov.

 

»V dnevni sobi se usedeš na stol.« V tem primeru je v povedi ena osebna glagolska oblika (se usedeš), zato gre za enostavčno poved.

»Ko greš ven, vzemi ključe.« V tem primeru sta v povedi dve osebni glagolski obliki (greš in vzemi), zato gre za večstavčno, v danem primeru dvostavčno poved.

 

Sedaj torej dodobra poznate razliko med stavkom in povedjo ter veste, da to nikakor nista sopomenki. Dejstvo je namreč, da poved ni nujno stavek, stavek pa je vedno poved. Če vam bo ob kavi s sodelavci v prihodnjih dneh morda zmanjkalo tem za pogovor, jim torej lahko razložite, kakšna je razlika med stavkom in povedjo, in jih tako naučite nekaj novega (oziroma starega).