Če morate v službi kdaj prevesti kakšno besedilo, se vam verjetno pogosto zatakne pri prevajanju imen krajev. Zakaj nekatera imena prevajamo, drugih pa ne in jih uporabimo kar v izvirniku? In kako vemo, katera so tista, ki jih prevajamo, katera pa pustimo kar takšna, kot so? Seveda vsi vemo, da je Vienna pri nas Dunaj, precej bolj zapleteno pa je, če govorimo denimo o puščavi v Afriki ali reki v Aziji. Res je seveda, da se s takšnimi zemljepisnimi imeni ne srečujemo ravno vsak dan, vendar pa se to vseeno zgodi dovolj pogosto, da lahko pride do kakšne neljube napake, ki lahko vrže slabo luč na našo organizacijo. Da bi se temu v prihodnje izognili, smo za vas pripravili kratek vodič po pravilnem prevajanju zemljepisnih imen.
Zakaj nekatera imena prevajamo, drugih pa ne?
Dobro vprašanje! Gre predvsem za to, da so nam nekatera imena preprosto bližje, so se na našem področju pogosteje uporabljala in smo zanje zato poiskali svoj prevod. Druga imena pri nas niso tako dobro znana oziroma jih ne uporabljamo ravno pogosto, zato zanje uporabljamo kar izvirnik.
Načeloma pa velja, da enobesedna zemljepisna imena v večini primerov ohranimo v izvirniku (Cagliari, Barcelona, Amsterdam), vseeno pa obstajajo nekatere izjeme. Podomačeno tako denimo pišemo imena držav (mednje spadajo tudi zvezne države in pokrajine), celin, otokov in polotokov, oceanov, morij, rek in jezer, gorovij ter bolj znanih krajev. Pri nas torej uporabljamo imena, kot so Anglija, Sardinija, Donava, Pireneji, Kijev in Čikago.
Ko gre za večbesedna zemljepisna imena, tuja imena prevajamo le v primeru, če ga sestavljajo tudi občnoimenske sestavine. Tako denimo uporabljamo imena Združene države Amerike, Kanarski otoki, Bližnji vzhod, Libijska puščava …
Tudi v tem primeru obstajajo nekatere izjeme; prevajamo namreč tudi večbesedna naselbinska imena mest, a le v primeru, če so ta dobro uveljavljena. Takšen primer je denimo Frankfurt na Majni. V nasprotnem primeru imena pustimo v originalni obliki, med primere spadajo denimo Los Angeles, San Francisco, New York …
Kako torej vemo, če moramo določeno zemljepisno ime prevesti ali ne?
Še eno zelo dobro vprašanje! Žal pa odgovor ni tako zelo enostaven. Čeprav obstaja na tem področju veliko pravil, obstaja tudi ogromno izjem, zato je včasih resda težko ugotoviti, kaj bi bilo dobro storiti. Priporočamo vam, da imena vedno preverite, preden jih uporabite. To pomeni, da na svetovnem spletu raziščete, kaj pravila pravijo za vsako posamezno ime, ki ga potrebujete.
Pri nekaterih zagotovo ne boste v dvomih – vsi namreč vemo, da je Paris pri nas Pariz, Venezia Benetke, Bruxelles pa Bruselj. Kaj pa denimo Istanbul? Praviloma mu pri nas rečemo Carigrad, je pa res, da pogosto vidimo zapisano tudi kar izvirno ime. Kaj pa denimo hrvaška Rijeka? Pogosto jo uporabljamo kar v izvirniku, čeprav jo praviloma prevajamo v Reko.
Doslednost je lepa čednost
Ugotovili smo že, da je za določena zemljepisna imena mogoče uporabiti obe različici, v številnih primerih sta obe tudi pravilni. V tem primeru lahko torej seveda uporabimo katerokoli, pomembno je le, da se skozi celotno besedilo držimo ene različice.
Kaj pa, če želimo zapisati naslov na pisemsko ovojnico?
Tudi v tem primeru so pravila nekoliko drugačna – iz povsem praktičnih razlogov. Pri pisanju naslova na pismo ali paket namreč vedno uporabimo izvirno in/ali mednarodno različico imena. Gre predvsem za to, da poštar na drugem koncu sveta ne bo vedel, da v Sloveniji rečemo Nova Zelandija, ne pa New Zealand. In čeprav so poštarji strašno iznajdljivi ljudje, ni prav nobenega razloga, da bi jim še dodatno oteževali njihovo delo, kajne?
