Kitajski trg je ogromen, hitro rastoč in dandanes ponuja številne priložnosti za ambiciozne podjetnike. Seveda tudi slovenske. Najbrž pa ste že slišali, da obstaja več različic kitajskega jezika. Katero se vam torej splača naučiti, če nameravate v prihodnosti sodelovati s kitajskimi trgi? V katero različico kitajščine morate prevesti svojo spletno stran, če želite, da bo dosegla kar največ kitajsko govorečih? Odgovore na ti dve in številna druga vprašanja v zvezi s kitajskim jezikom najdete v nadaljevanju …

Kitajščina

Kitajščina je načeloma en jezik, ki pa zaradi zgodovinskih razlogov (in tudi same velikosti države) ni poenoten. Kitajščin je tako več vrst (oziroma narečij), ki jih govorijo na določenih območjih Kitajske in nekaterih drugih azijskih držav. V splošnem kitajščino tako delimo na 7 osnovnih različic, ki jih skupaj kot materin jezik govori približno 1,2 milijardi ljudi. Si predstavljate, kako velik trg je to? Približno vsak šesti Zemljan torej govori kitajsko …

Različice

Najbolj razširjeno narečje kitajskega jezika (in zato tudi najpogostejša izbira tujcev, ki se želijo naučiti kitajščine) je brez dvoma mandarinščina. Po ocenah jo kot prvi jezik govori kar 900 milijonov ljudi, predvsem v severni, centralni in jugozahodni Kitajski. K mandarinščini spada tudi t. i. standardna kitajščina, ki temelji na narečju glavnega mesta Kitajske, Pekinga.

Ostala narečja (Wu, Gan, Xiang, Min, Hakka in Yue) tako govori »le« približno 300 milijonov ljudi. Med njimi sta najbolj razširjena Wu s približno 80 milijoni govorcev in Yue (sem spada tudi nam relativno dobro znana kantonščina) z dobrimi 70 milijoni govorcev.

Katero narečje se torej naučiti, če imate poslovne ambicije na kitajskem trgu? Če vas zanima samo velikost trga, je najbolj logična izbira mandarinščina, saj seveda ponuja daleč najštevilnejši trg. Če pa sodelujete oziroma želite sodelovati s podjetji iz točno določenega področja, pa se boste morali prilagoditi tamkajšnjemu narečju. V Pekingu torej govorijo mandarinščino, v Šanghaju Wu oziroma njegovo lokalno različico, v Hongkongu pa kantonščino. Preden se torej lotite učenja jezika, se najprej pozanimajte, katere različico govorijo na izbranem področju, pri čemer pa seveda ne pozabite, da na določenih področjih uporabljajo več različic. Nihče ni rekel, da bo učenje kitajščine enostavna zadeva …

Kaj pa pisanje?

Kitajski pisni jezik tvorijo posebne pismenke, ki so pogosto težek zalogaj celo za domačine, kaj šele za tujce, ki se želimo naučiti jezika. Pismenke, ki jih uporabljajo različni dialekti, so večinoma enake ali podobne, zato lahko govorci enega dialekta načeloma razumejo tudi pisna besedila v drugem. Se pa stvari malce zakomplicirajo drugje, saj Kitajci uporabljajo dve osnovni vrsti pisave: tradicionalno in poenostavljeno.

Tradicionalna kitajščina je »tista prava«, izvorna, vendar so tradicionalne pismenke nekoliko poenostavili, da bi olajšali pisanje in povečali pismenost na Kitajskem. Kateri način pisave je pravilen, pa je spet odvisno od področja. Tradicionalno pisavo tako uporabljajo v Hongkongu, Macau in na Tajvanu, poenostavljeno pa (vsaj večinoma) na Kitajskem ter v Singapurju in Maleziji.