Prazniki so za mnoge najlepši del koledarskega leta. Če ne zaradi drugega, zagotovo zaradi tega, ker nam takrat ni treba v službo. Šalo na stran, pravilno zapisovanje praznikov je vprašanje, ki se pogosto pojavi tudi v poslovni komunikaciji. Stranke in poslovne partnerje je namreč treba vedno obvestiti o urniku poslovanja, praznike pa lahko izkoristimo tudi za pospeševanje prodaje v obliki najrazličnejših akcij in posebnih ponudb. Pa poglejmo torej, kako se pravilno zapiše imena praznikov pri nas.

Splošno

Če poskusimo najti splošno pravilo za zapisovanje praznikov, bi se glasilo tako:

imena praznikov pišemo z malo začetnico, razen tistih, ki se začnejo s svojilnim pridevnikom iz lastnega imena (v praksi največkrat z osebnim imenom ali priimkom).

Praznike, kot so prvi maj, dan upora proti okupatorju, dan spomina na mrtve, dan Primoža Trubarja, novo leto in dan državnosti, torej pišemo z malo začetnico (razen če jih zapišemo na začetku povedi, se razume). Praznike, kot sta denimo Prešernov dan ali Marijino vnebovzetje, pa z veliko začetnico.

Malce več zmede pa nastane pri cerkvenih oziroma verskih praznikih in drugih posebnih dneh, ki niso državni prazniki, vendar jih zaradi različnih razlogov pogosto praznujemo …

Verski prazniki

Verska skupnost svoje praznike pogosto piše z veliko začetnico, po pravopisu pa tudi verske praznike, tako kot vse ostale, pišemo z malo začetnico. Božič je na začetku povedi tako zapisan v veliko začetnico, sredi povedi pa pišemo božič. Enako je tudi z binkošti, veliko nočjo ali velikonočnim ponedeljkom. Izjema je že prej omenjeno Marijino vnebovzetje, saj gre za svojilno obliko lastnega imena.

Kaj pa valentinovo, gregorjevo, martinovo ali noč čarovnic?

Že naslov odstavka razkriva, da jih pišemo z malo začetnico. Čeprav so prvi trije omenjeni izpeljani iz lastnega imena (Valentin, Gregor, Martin), jih pišemo z malo začetnico, saj ne gre za svojilno obliko.

Tudi pri praznikih, ki so se v naš prostor razširili iz tujine, kot je denimo noč čarovnic, velja splošno pravilo, da jih pišemo z malo začetnico.

Dovolj velikih in malih začetnic, čas je za razvedrilo …

V letu 2019 bomo, kot običajno, praznovali 17 državnih in verskih praznikov. To pa še ne pomeni, da vam dodatnih 17 dni ne bo treba v službo. Nekateri vključeni prazniki namreč niso tudi dela prosti dnevi (denimo dan Primoža Trubarja), nekateri pa prinašajo kar 2 prosta dneva (denimo praznik dela). Koliko dodatnih dni bo torej dela prostih v letu 2019?

Dvanajst. Ni slabo, kaj?